1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
|
<!--#set var="PO_FILE" value=''
--><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/gnu/linux-and-gnu.html"
--><!--#set var="DIFF_FILE" value=""
--><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2002-08-19" -->
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
"http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl">
<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do
not update it manually, update the corresponding PO file instead.
The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz).
For more info, contact web-translators@gnu.org. -->
<head>
<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" -->
<title>Linux in GNU - Projekt GNU - Free Software Foundation</title>
<meta http-equiv="Keywords" content="GNU, FSF, Free Software Foundation, Linux, Emacs, GCC, Unix, Free Software, Operating System, GNU Kernel, HURD, GNU HURD, Hurd" />
<meta http-equiv="Description" content="Since 1983, developing the free Unix style operating system GNU, so that computer users can have the freedom to share and improve the software they use." />
<!--#include virtual="/gnu/po/linux-and-gnu.translist" -->
<!--#include virtual="/server/banner.html" -->
<!--#include virtual="/server/outdated.html" -->
<h2>Linux in system GNU</h2>
<p><strong>napisal <a href="http://www.stallman.org">Richard
Stallman</a></strong></p>
<p>
Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico <a
href="/philosophy/categories.html#TheGNUsystem">sistema GNU</a>, ne da bi se
tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema
GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom
„Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta
sistem povezan s <a href="/gnu/gnu-history.html">projektom GNU</a>.</p>
<p>
Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega
jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega
operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim
sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.</p>
<p>
Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in
celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba
imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.</p>
<p>
Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se
tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime
nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko
je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli,
da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za
izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na
voljo.</p>
<p>
Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno <a
href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a> se je vklopilo v
celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga
izdelal. <a href="/gnu/manifesto.html">Manifest GNU</a> si je zadal za cilj
izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. <a
href="/gnu/initial-announcement.html">Prvotna najava</a> projekta GNU prav
tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil
napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.</p>
<p>
Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za
določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro,
podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil
(TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window
System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po
prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.</p>
<p>
Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta
GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi
„distribuciji Linuxa”, <a
href="/philosophy/categories.html#GNUsoftware">programje GNU</a> največja
enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je
vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema
ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema
glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša
enobesedna izbira bila „GNU”.</p>
<p>
Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt
GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil
projekt, ki bi <a href="/software/gcc/">razvijal prevajalnik za C</a>,
čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil,
čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln <em>Unixu
podoben prosti sistem</em>: GNU.</p>
<p>
Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si
zaslužijo priznanje. A razlog, da je to <em>sistem</em> – in ne le zbirka
uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga
izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo
<em>popolnega</em> prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali,
ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a
nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih
ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za
programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta <a
href="/software/ghostscript/">Ghostscript</a>, in <a
href="/software/libc/">knjižnica GNU za C</a> so prav tako pomembni.</p>
<p>
Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in
delali smo tudi na jedru, <a href="/software/hurd/">GNU Hurd</a>, ki teče na
temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in
še vedno <a href="/software/hurd/hurd-and-linux.html">ga zaključujemo</a>.</p>
<p>
Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus
Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko <a
href="http://ftp.funet.fi/pub/linux/historical/kernel/old-versions/RELNOTES-0.01">združili
Linux s sistemom GNU</a> in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu
temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).</p>
<p>
Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo
trivialno. <a href="/software/libc/">Knjižnica GNU C</a> (na kratko
imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v
distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko
delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal –
težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo
dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem
opravili pomembno delo.</p>
<p>
Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z
denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU
C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in
najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te
knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.</p>
<p>Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in
upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno
uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov
sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.</p>
<p>
Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski
sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi
v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje
delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU,
vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.</p>
<p>
Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi
sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD;
gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala
ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj
gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.</p>
<div class="translators-notes">
<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.-->
</div>
</div>
<!-- for id="content", starts in the include above -->
<!--#include virtual="/server/footer.html" -->
<div id="footer">
<div class="unprintable">
<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a
href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a
href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite
komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a
href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p>
<p>
<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph,
replace it with the translation of these two:
We work hard and do our best to provide accurate, good quality
translations. However, we are not exempt from imperfection.
Please send your comments and general suggestions in this regard
to <a href="mailto:web-translators@gnu.org">
<web-translators@gnu.org></a>.</p>
<p>For information on coordinating and submitting translations of
our web pages, see <a
href="/server/standards/README.translations.html">Translations
README</a>. -->
Prosimo oglejte si <a
href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske
podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega
članka.</p>
</div>
<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to
files generated as part of manuals) on the GNU web server should
be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this
without talking with the webmasters or licensing team first.
Please make sure the copyright date is consistent with the
document. For web pages, it is ok to list just the latest year the
document was modified, or published.
If you wish to list earlier years, that is ok too.
Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying
years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable
year, i.e., a year in which the document was published (including
being publicly visible on the web or in a revision control system).
There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers
Information document, www.gnu.org/prep/maintain. -->
<p>Copyright © 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 Richard M. Stallman</p>
<p>This page is licensed under a <a rel="license"
href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons
Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p>
<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" -->
<div class="translators-credits">
<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.-->
Translation update: Roman Maurer</div>
<p class="unprintable"><!-- timestamp start -->
Zadnja sprememba:
$Date: 2017/02/20 21:03:48 $
<!-- timestamp end -->
</p>
</div>
</div>
</body>
</html>
|
