1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
201
202
203
204
205
206
207
208
209
210
211
212
213
214
215
216
217
218
219
220
221
222
223
224
225
226
227
228
229
230
231
232
233
234
235
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
246
247
248
249
250
251
252
253
254
255
256
257
258
259
260
261
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
308
309
310
311
312
313
314
315
316
317
318
319
320
321
322
323
324
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
336
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
|
<!--#set var="PO_FILE" value=''
--><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/categories.html"
--><!--#set var="DIFF_FILE" value=""
--><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2004-05-26" -->
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
"http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do
not update it manually, update the corresponding PO file instead.
The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz).
For more info, contact web-translators@gnu.org. -->
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl">
<head>
<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" -->
<title>Kategorije prostega in neprostega programja - Projekt GNU - Free Software
Foundation</title>
<style type="text/css" media="screen">
<!--
#content #diagram { overflow: auto; margin: 2em 0; }
#diagram img { width: 31.7em; }
-->
</style>
<!--#include virtual="/philosophy/po/categories.translist" -->
<!--#include virtual="/server/banner.html" -->
<!--#include virtual="/server/outdated.html" -->
<h2>Kategorije prostega in neprostega programja</h2>
<p>Zavedajte se tudi <a href="/philosophy/words-to-avoid.html">besed, ki
povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali</a>.</p>
<!-- GNUN: localize URL /philosophy/category.png -->
<p id="diagram" class="c">
<img src="/philosophy/category.png" alt=" [Kategorije programja] " />
</p>
<p>Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne kategorije programja. Na voljo je
kot datoteka za <a href="/philosophy/category.sl.fig">XFig</a>, kot <a
href="/philosophy/category.sl.jpg">slika JPEG</a> in kot <a
href="/philosophy/category.sl.png">slika PNG</a>.</p>
<h3 id="FreeSoftware">Prosto programje</h3>
<p>Prosto programje (angl. free software) je programje, ki ga je vsakomur
dovoljeno uporabljati, kopirati in razširjati, bodisi dobesedno ali s
spremembami, bodisi zastonj ali proti plačilu. To še posebej pomeni, da mora
biti izvorna koda dostopna. „Če ni kode, ni programja.” To je poenostavljena
definicija; glejte tudi <a href="/philosophy/free-sw.html">polno definicijo
prostega programja</a>.</p>
<p>Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski
sistem, kot je GNU, ali proste različice <a
href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistema GNU/Linux</a>.</p>
<p>Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost – mnogo je
podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno
naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.</p>
<p>Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo
lastniško programje, včasih uporabljajo izraz „prosto programje”, ko
govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod
programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki
ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo
pod pojmom prosto programje.</p>
<p>Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen
izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da
vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto
programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.</p>
<p>Mnogo jezikov ima dve različni besedi za „prosto” kot v pojmu prostost in
„prosto” kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima „libre” in
„gratuit”. Angleščina ima besedo „gratis”, ki se nedvoumno nanaša na ceno,
vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na
prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna. (Na voljo
je seznam <a href="/philosophy/fs-translations.html">prevodov izraza “prosto
programje”</a> v različne druge jezike.)</p>
<p>Prosto programje je pogosto <a href="/software/reliability.html">bolj
zanesljivo</a> kot neprosto programje.</p>
<h3 id="OpenSource">Odprto programje</h3>
<p>
Izraz „odprto programje” (tudi odprta koda, angl. open source) uporabljajo
nekateri ljudje, ko želijo opisati bolj ali manj isto stvar kot je prosto
programje. Vendar je ta kriterij nekaj manj strog; sprejeli so nekatere
vrste licenčnih omejitev, ki smo jih mi zavrnili kot nesprejemljive.</p>
<p>Raje imamo izraz „<a
href="/philosophy/open-source-misses-the-point.html">prosto programje</a>”,
angl. free software; sledite povezavi, če vas zanimajo razlogi.</p>
<h3 id="PublicDomainSoftware">Programje v javni lasti</h3>
<p>Programje v javni lasti (angl. public domain software) je programje, ki
pravno ni zaščiteno. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer
<a href="#Non-CopyleftedFreeSoftware">prostega programja, ki ni izdano pod
načelom „copyleft”</a>, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremenjene
različice sploh niso prosti.</p>
<p>V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar
izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje
zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni
lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali
pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske
licence.</p>
<p>Včasih ljudje uporabljajo izraz „programje v javni lasti” v ohlapnem pomenu,
ko zares mislijo mean „<a href="#FreeSoftware">prosto</a>” ali „na voljo
zastonj”. Vendar je „javna last” pravni izraz in pomeni, natančno gledano,
„ni pravno zaščiten”. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate „javno last”
le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.</p>
<h3 id="CopyleftedSoftware">Programi, izdani pod načelom „copyleft”</h3>
<p>Programje, izdano pod načemom „copyleft” (angl. copylefted software) je
prosto programje, katerega pogoji razširjanja ne dovolijo distributerjem, da
bi med širjenjem ali spreminjanjem programja dodali dodatne omejitve. To
pomeni, da mora biti vsak izvod programja, tudi če je bil spremenjen, prosto
programje.</p>
<p>V projektu GNU izdamo pod načelom „copyleft” skoraj vse programje, ki ga
napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih
implicira izraz „prosto programje”. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in
kako uporabljamo „copyleft”, glejte spis <a
href="/copyleft/copyleft.html">Kaj je copyleft?</a></p>
<p>Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom „copyleft”,
morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov
kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom „copyleft”, zato lahko v
principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem
načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom
„copyleft”, uporablja licenco <a href="/copyleft/gpl.html">GNU General
Public License</a>. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno
„nezdružljivi”, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s
kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost,
da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom „copyleft”.</p>
<h3 id="Non-CopyleftedFreeSoftware">Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft”</h3>
<p>Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft” (angl. non-copylefted
free software) od avtorjev prihaja s pravico razširjanja in spreminjanja, in
tudi z dodajanjem dodatnih pogojev.</p>
<p>Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi
ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko
prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo
datoteko kot lastniški programski izdelek.</p>
<p>To ponazarja okenski sistem <a href="http://www.x.org">X Window
System</a>. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo
za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko
dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo
tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in
grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če
uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. <a
href="/philosophy/x.html">Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili
za neprosto programje</a>.</p>
<h3 id="GPL-CoveredSoftware">Programi izdani pod licenco GPL</h3>
<p>Licenca <a href="/copyleft/gpl.html">GNU GPL (General Public License)</a> je
določen nabor pogojev razširjanja za izdajanje programja skladno z načelom
„copyleft”. Projekt GNU jo uporablja kot pogoje razširjanja za večino
programja GNU.</p>
<h3 id="TheGNUsystem">Operacijski sistem GNU</h3>
<p><a href="/gnu/gnu-history.html">Sistem GNU</a> je popoln prost, Unixu
podoben, operacijski sistem.</p>
<p>Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse
<a href="#GNUsoftware">programje GNU</a>, kot tudi mnoge druge pakete, kot
sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.</p>
<p>Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna
izdaja „popolnega sistema GNU” je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU
z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je <a
href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistem GNU/Linux</a>, veja sistema GNU, ki
kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.</p>
<p>Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta
sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni
treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče
vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične
cilje.</p>
<h3 id="GNUprograms">Programi GNU</h3>
<p>Pojem „programi GNU” (angl. GNU programs) je ekvivalenten <a
href="#GNUsoftware">programju GNU</a>. Program Foo je program GNU, če je
programje GNU. Včasih tudi rečemo, da je „paket GNU”.</p>
<h3 id="GNUsoftware">Programje GNU</h3>
<p><a href="/software/software.html">Programje GNU</a> (angl. GNU software) je
programje, ki je izdano pod okriljem <a
href="/gnu/gnu-history.html">projekta GNU</a>. Če je program del programja
GNU, pravimo tudi, da je program GNU. Večina programja GNU je izdanega pod
načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa mora biti <a
href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p>
<p>Večina programja GNU je izdanega pod načelom <a href=
"/copyleft/copyleft.html">copyleft</a>, vendar ne vse; vse programje GNU pa
mora biti <a href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p>
<p>Nekatero programje GNU napiše <a href=
"http://www.fsf.org/about/staff/">osebje</a> ustanove <a
href="http://www.fsf.org/">Free Software Foundation</a>, vendar večino
programja GNU prispevajo <a
href="/people/people.html">prostovoljci</a>. Nekaj prispevanega programja je
pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno
zaščitili njegovi pisci.</p>
<h3 id="FSF-CopyrightedGNUSoftware"></h3>
<h3 id="non-freeSoftware"><a id="ProprietarySoftware"></a>Neprosto programje, lastniško programje</h3>
<p>Neprosto (lastniško) programje je programje, ki ni niti prosto. Njegova raba,
razširjanje in spreminjanje so prepovedani ali zahtevajo, da vprašate za
dovoljenje, ali so omejeni do te mere, da tega v resnici ne morete početi.</p>
<p>Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike
ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za
specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega,
se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.</p>
<p>V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili
Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega
nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta
izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in
vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost
operacijski sistem.</p>
<p>Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu
sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili
sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.</p>
<h3 id="freeware">Zastonjsko programje</h3>
<p>Izraz „zastonjsko programje” (angl. freeware) nima jasno sprejete
definicije, vendar se pogosto uporablja za pakete, ki dovoljujejo
razširjanje, vendar ne spreminjanja (in njihova izvorna koda ni na
voljo). Ti paketi niso prosto programje, zato prosimo ne uporabljajte
„zastonjsko programje” pri sklicevanju na „prosto programje” (angl. free
software).</p>
<h3 id="shareware">Programi na pokušino</h3>
<p>Programje na pokušino (angl. shareware) je programje, ki ljudem dovoljuje
razširjanje izvodov, vendar pravi, da vsakdo, ki želi še naprej uporabljati
izvod, <em>mora</em> plačati licenčnino.</p>
<p>Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva
razloga sta, da ni:</p>
<ul>
<li>Pri večini programov na pokušino ni dostopna izvorna koda; programa torej
sploh ne morete spremeniti.</li>
<li>Program na pokušino ne pride z dovoljenjem izdelave kopije in nameščanja
brez plačila licenčnine, niti za posameznike, ki se ukvarjajo z nepridobitno
dejavnostjo. (V praksi ljudje pogosto zanemarijo pogoje razširjanja in
program kljub neplačilu še naprej uporabljajo, vendar pogoji tega ne
dovoljujejo.)</li>
</ul>
<h3 id="commercialSoftware">Komercialno programje</h3>
<p> Komercialno programje (angl. commercial software) je programje, ki ga
razvija podjetje, s ciljem zaslužiti pri rabi programja. „Komercialno” in
„lastniško” nista ista stvar! Večina komercialnega programja je <a
href="#ProprietarySoftware">lastniškega</a>, vendar obstaja komercialno
prosto programje, in obstaja nekomercialno neprosto programje.</p>
<p>Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je
prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko
njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci
rečejo, „Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom”. Prodajalec
odgovori, „GNU Ada <em>je</em> komercialni prevajalnik; slučajno je tudi
prosto programje”.</p>
<p>Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada
prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je
hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor
koristen.</p>
<p>Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje
mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete „komercialno”,
ko mislite „lastniško”.</p>
<div class="translators-notes">
<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.-->
</div>
</div>
<!-- for id="content", starts in the include above -->
<!--#include virtual="/server/footer.html" -->
<div id="footer">
<div class="unprintable">
<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a
href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a
href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite
komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a
href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p>
<p>
<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph,
replace it with the translation of these two:
We work hard and do our best to provide accurate, good quality
translations. However, we are not exempt from imperfection.
Please send your comments and general suggestions in this regard
to <a href="mailto:web-translators@gnu.org">
<web-translators@gnu.org></a>.</p>
<p>For information on coordinating and submitting translations of
our web pages, see <a
href="/server/standards/README.translations.html">Translations
README</a>. -->
Prosimo oglejte si <a
href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske
podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega
članka.</p>
</div>
<p>Copyright © 1996, 1997, 1998, 2001 Free Software Foundation, Inc.</p>
<p>This page is licensed under a <a rel="license"
href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons
Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p>
<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" -->
<div class="translators-credits">
<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.-->
Translation: Roman Maurer</div>
<p class="unprintable"><!-- timestamp start -->
Zadnja sprememba:
$Date: 2017/02/20 21:03:48 $
<!-- timestamp end -->
</p>
</div>
</div>
</body>
</html>
|
