diff options
Diffstat (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl')
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html | 353 | ||||
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/free-sw.html | 266 | ||||
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html | 233 | ||||
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html | 445 |
4 files changed, 1297 insertions, 0 deletions
diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html new file mode 100644 index 0000000..985d058 --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html @@ -0,0 +1,353 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/categories.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2004-05-26" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Kategorije prostega in neprostega programja - Projekt GNU - Free Software +Foundation</title> +<style type="text/css" media="screen"> +<!-- +#content #diagram { overflow: auto; margin: 2em 0; } +#diagram img { width: 31.7em; } +--> + +</style> + +<!--#include virtual="/philosophy/po/categories.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<!--#include virtual="/server/outdated.html" --> +<h2>Kategorije prostega in neprostega programja</h2> + +<p>Zavedajte se tudi <a href="/philosophy/words-to-avoid.html">besed, ki +povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali</a>.</p> + +<!-- GNUN: localize URL /philosophy/category.png --> +<p id="diagram" class="c"> +<img src="/philosophy/category.png" alt=" [Kategorije programja] " /> +</p> + + <p>Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne kategorije programja. Na voljo je +kot datoteka za <a href="/philosophy/category.sl.fig">XFig</a>, kot <a +href="/philosophy/category.sl.jpg">slika JPEG</a> in kot <a +href="/philosophy/category.sl.png">slika PNG</a>.</p> + +<h3 id="FreeSoftware">Prosto programje</h3> + + <p>Prosto programje (angl. free software) je programje, ki ga je vsakomur +dovoljeno uporabljati, kopirati in razširjati, bodisi dobesedno ali s +spremembami, bodisi zastonj ali proti plačilu. To še posebej pomeni, da mora +biti izvorna koda dostopna. „Če ni kode, ni programja.” To je poenostavljena +definicija; glejte tudi <a href="/philosophy/free-sw.html">polno definicijo +prostega programja</a>.</p> + + <p>Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski +sistem, kot je GNU, ali proste različice <a +href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistema GNU/Linux</a>.</p> + + <p>Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost – mnogo je +podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno +naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.</p> + + <p>Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo +lastniško programje, včasih uporabljajo izraz „prosto programje”, ko +govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod +programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki +ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo +pod pojmom prosto programje.</p> + + <p>Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen +izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da +vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto +programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.</p> + + <p>Mnogo jezikov ima dve različni besedi za „prosto” kot v pojmu prostost in +„prosto” kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima „libre” in +„gratuit”. Angleščina ima besedo „gratis”, ki se nedvoumno nanaša na ceno, +vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na +prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna. (Na voljo +je seznam <a href="/philosophy/fs-translations.html">prevodov izraza “prosto +programje”</a> v različne druge jezike.)</p> + + <p>Prosto programje je pogosto <a href="/software/reliability.html">bolj +zanesljivo</a> kot neprosto programje.</p> + +<h3 id="OpenSource">Odprto programje</h3> + + <p> + Izraz „odprto programje” (tudi odprta koda, angl. open source) uporabljajo +nekateri ljudje, ko želijo opisati bolj ali manj isto stvar kot je prosto +programje. Vendar je ta kriterij nekaj manj strog; sprejeli so nekatere +vrste licenčnih omejitev, ki smo jih mi zavrnili kot nesprejemljive.</p> + <p>Raje imamo izraz „<a +href="/philosophy/open-source-misses-the-point.html">prosto programje</a>”, +angl. free software; sledite povezavi, če vas zanimajo razlogi.</p> + +<h3 id="PublicDomainSoftware">Programje v javni lasti</h3> + + <p>Programje v javni lasti (angl. public domain software) je programje, ki +pravno ni zaščiteno. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer +<a href="#Non-CopyleftedFreeSoftware">prostega programja, ki ni izdano pod +načelom „copyleft”</a>, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremenjene +različice sploh niso prosti.</p> + + <p>V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar +izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje +zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni +lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali +pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske +licence.</p> + + <p>Včasih ljudje uporabljajo izraz „programje v javni lasti” v ohlapnem pomenu, +ko zares mislijo mean „<a href="#FreeSoftware">prosto</a>” ali „na voljo +zastonj”. Vendar je „javna last” pravni izraz in pomeni, natančno gledano, +„ni pravno zaščiten”. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate „javno last” +le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.</p> + +<h3 id="CopyleftedSoftware">Programi, izdani pod načelom „copyleft”</h3> + + <p>Programje, izdano pod načemom „copyleft” (angl. copylefted software) je +prosto programje, katerega pogoji razširjanja ne dovolijo distributerjem, da +bi med širjenjem ali spreminjanjem programja dodali dodatne omejitve. To +pomeni, da mora biti vsak izvod programja, tudi če je bil spremenjen, prosto +programje.</p> + + <p>V projektu GNU izdamo pod načelom „copyleft” skoraj vse programje, ki ga +napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih +implicira izraz „prosto programje”. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in +kako uporabljamo „copyleft”, glejte spis <a +href="/copyleft/copyleft.html">Kaj je copyleft?</a></p> + + <p>Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom „copyleft”, +morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov +kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom „copyleft”, zato lahko v +principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem +načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom +„copyleft”, uporablja licenco <a href="/copyleft/gpl.html">GNU General +Public License</a>. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno +„nezdružljivi”, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s +kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost, +da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom „copyleft”.</p> + +<h3 id="Non-CopyleftedFreeSoftware">Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft”</h3> + + <p>Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft” (angl. non-copylefted +free software) od avtorjev prihaja s pravico razširjanja in spreminjanja, in +tudi z dodajanjem dodatnih pogojev.</p> + + <p>Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi +ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko +prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo +datoteko kot lastniški programski izdelek.</p> + + <p>To ponazarja okenski sistem <a href="http://www.x.org">X Window +System</a>. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo +za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko +dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo +tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in +grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če +uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. <a +href="/philosophy/x.html">Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili +za neprosto programje</a>.</p> + +<h3 id="GPL-CoveredSoftware">Programi izdani pod licenco GPL</h3> + + <p>Licenca <a href="/copyleft/gpl.html">GNU GPL (General Public License)</a> je +določen nabor pogojev razširjanja za izdajanje programja skladno z načelom +„copyleft”. Projekt GNU jo uporablja kot pogoje razširjanja za večino +programja GNU.</p> + +<h3 id="TheGNUsystem">Operacijski sistem GNU</h3> + + <p><a href="/gnu/gnu-history.html">Sistem GNU</a> je popoln prost, Unixu +podoben, operacijski sistem.</p> + + <p>Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse +<a href="#GNUsoftware">programje GNU</a>, kot tudi mnoge druge pakete, kot +sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.</p> + + <p>Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna +izdaja „popolnega sistema GNU” je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU +z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je <a +href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistem GNU/Linux</a>, veja sistema GNU, ki +kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.</p> + + <p>Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta +sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni +treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče +vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične +cilje.</p> + +<h3 id="GNUprograms">Programi GNU</h3> + + <p>Pojem „programi GNU” (angl. GNU programs) je ekvivalenten <a +href="#GNUsoftware">programju GNU</a>. Program Foo je program GNU, če je +programje GNU. Včasih tudi rečemo, da je „paket GNU”.</p> + +<h3 id="GNUsoftware">Programje GNU</h3> + + <p><a href="/software/software.html">Programje GNU</a> (angl. GNU software) je +programje, ki je izdano pod okriljem <a +href="/gnu/gnu-history.html">projekta GNU</a>. Če je program del programja +GNU, pravimo tudi, da je program GNU. Večina programja GNU je izdanega pod +načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa mora biti <a +href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> + + <p>Večina programja GNU je izdanega pod načelom <a href= +"/copyleft/copyleft.html">copyleft</a>, vendar ne vse; vse programje GNU pa +mora biti <a href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> + + <p>Nekatero programje GNU napiše <a href= +"http://www.fsf.org/about/staff/">osebje</a> ustanove <a +href="http://www.fsf.org/">Free Software Foundation</a>, vendar večino +programja GNU prispevajo <a +href="/people/people.html">prostovoljci</a>. Nekaj prispevanega programja je +pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno +zaščitili njegovi pisci.</p> + +<h3 id="FSF-CopyrightedGNUSoftware"></h3> + +<h3 id="non-freeSoftware"><a id="ProprietarySoftware"></a>Neprosto programje, lastniško programje</h3> + + <p>Neprosto (lastniško) programje je programje, ki ni niti prosto. Njegova raba, +razširjanje in spreminjanje so prepovedani ali zahtevajo, da vprašate za +dovoljenje, ali so omejeni do te mere, da tega v resnici ne morete početi.</p> + + <p>Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike +ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za +specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega, +se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.</p> + + <p>V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili +Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega +nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta +izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in +vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost +operacijski sistem.</p> + + <p>Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu +sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili +sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.</p> + +<h3 id="freeware">Zastonjsko programje</h3> + + <p>Izraz „zastonjsko programje” (angl. freeware) nima jasno sprejete +definicije, vendar se pogosto uporablja za pakete, ki dovoljujejo +razširjanje, vendar ne spreminjanja (in njihova izvorna koda ni na +voljo). Ti paketi niso prosto programje, zato prosimo ne uporabljajte +„zastonjsko programje” pri sklicevanju na „prosto programje” (angl. free +software).</p> + +<h3 id="shareware">Programi na pokušino</h3> + + <p>Programje na pokušino (angl. shareware) je programje, ki ljudem dovoljuje +razširjanje izvodov, vendar pravi, da vsakdo, ki želi še naprej uporabljati +izvod, <em>mora</em> plačati licenčnino.</p> + + <p>Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva +razloga sta, da ni:</p> + + <ul> + <li>Pri večini programov na pokušino ni dostopna izvorna koda; programa torej +sploh ne morete spremeniti.</li> + <li>Program na pokušino ne pride z dovoljenjem izdelave kopije in nameščanja +brez plačila licenčnine, niti za posameznike, ki se ukvarjajo z nepridobitno +dejavnostjo. (V praksi ljudje pogosto zanemarijo pogoje razširjanja in +program kljub neplačilu še naprej uporabljajo, vendar pogoji tega ne +dovoljujejo.)</li> + </ul> + +<h3 id="commercialSoftware">Komercialno programje</h3> + + <p> Komercialno programje (angl. commercial software) je programje, ki ga +razvija podjetje, s ciljem zaslužiti pri rabi programja. „Komercialno” in +„lastniško” nista ista stvar! Večina komercialnega programja je <a +href="#ProprietarySoftware">lastniškega</a>, vendar obstaja komercialno +prosto programje, in obstaja nekomercialno neprosto programje.</p> + + <p>Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je +prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko +njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci +rečejo, „Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom”. Prodajalec +odgovori, „GNU Ada <em>je</em> komercialni prevajalnik; slučajno je tudi +prosto programje”.</p> + <p>Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada +prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je +hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor +koristen.</p> + <p>Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje +mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete „komercialno”, +ko mislite „lastniško”.</p> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> + </div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<p>Copyright © 1996, 1997, 1998, 2001 Free Software Foundation, Inc.</p> + +<p>This page is licensed under a <a rel="license" +href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons +Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation: Roman Maurer</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> +Zadnja sprememba: + +$Date: 2017/02/20 21:03:48 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/free-sw.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/free-sw.html new file mode 100644 index 0000000..d2f1dee --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/free-sw.html @@ -0,0 +1,266 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/free-sw.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2001-05-11" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Definicija prostega programja - Projekt GNU - Free Software Foundation</title> + +<meta http-equiv="Keywords" content="GNU, FSF, Free Software Foundation, Linux, Emacs, GCC, Unix, Free Software, Operating System, GNU Kernel, HURD, GNU HURD, Hurd" /> +<meta http-equiv="Description" content="Since 1983, developing the free Unix style operating system GNU, so that computer users can have the freedom to share and improve the software they use." /> + +<!--#include virtual="/philosophy/po/free-sw.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<!--#include virtual="/server/outdated.html" --> +<h2>Definicija prostega programja</h2> + +<blockquote> +<p> +To definicijo prostega programja (angl. free software) vzdržujemo, da jasno +povemo, kaj mora držati za določen programski paket, da ga imamo lahko za +„prosto programje”. +</p> +</blockquote> + +<p> +„Prosto programje” je stvar prostosti, ne cene. Razmišljajte o tem, da je +„prosto” v pomenu „svobode govora”, ne „brezplačnega piva”. +</p> + +<p> +„Prosto programje” se nanaša na prostost uporabnika, da poganja, prepisuje, +razširja, preučuje, spreminja in izboljšuje programje. Natančneje rečeno se +nanaša na štiri vrste prostosti, ki jo uživajo uporabniki programja: +</p> + +<ul> + <li>Pravica poganjanja programa, za kakršnikoli namen (prostost 0).</li> + <li>Pravica preučevanja, kako program deluje, in prilagajanja svojim potrebam +(prostost 1). Predpogoj za to je dostop do izvirne kode. + </li> + <li>Pravica do razširjanja izvodov, da lahko pomagate svojemu bližnjemu +(prostost 2). + </li> + <li>Pravica izboljšati program in javno izdati svoje izboljšave, da pridobi vsa +skupnost (prostost 3). Predpogoj za to je dostop do izvirne kode. + </li> +</ul> + +<p>Program imamo lahko za prosto programje, če imajo uporabniki vse te +prostosti. Morate torej imeti pravico razširjanja izvodov, z ali brez +sprememb, brezplačno ali z zaračunavanjem za razširjanje, <a +href="#exportcontrol">komurkoli in kjerkoli</a>. Da uživate to prostost med +drugim pomeni tudi, da ni treba nikogar vprašati ali mu plačati za +dovoljenje. +</p> + +<p> +Prostost uporabe programa pomeni pravico kakršnekoli osebe ali organizacije, +da ga uporablja v kakršnemkoli računalniškem sistemu, za katerokoli delo, ne +da bi se morala zato naknadno pogovarjati z razvijalcem ali katerokoli drugo +osebo. +</p> + +<p> +Imeti morate tudi pravico spreminjati program in uporabljati tako +spremenjeno različico zasebno pri vašem delu ali igri, ne da bi sploh +omenili, da obstaja. Če objavite vaše spremembe, vam ni treba o tem nikogar +posebej obveščati, na kakršenkoli način. +</p> + +<p> +Pravica do razširjanja izvodov mora vključevati binarne ali izvedljive +oblike programa, kot tudi izvirno kodo. Če ni moč narediti binarne ali +izvedljive oblike, je tudi tako prav, a ljudje morajo imeti prosto pravico, +da razširjajo takšne oblike, če za to najdejo kak način. +</p> + +<p> +Da bi imela prostost spreminjanja in izdajanja izboljšanih različic smisel, +morate imeti dostop do izvirne kode programa. Dostopnost izvirne kode je +torej potrebni pogoj za prosto programje. +</p> + +<p> +Če naj bo prostost resnična, morajo biti te pravice neodtujljive, dokler ne +počnete nič napačnega; če lahko razvijalec programa razveljavi licenco, ne +da bi mu za to dali povod, program ni prost. +</p> + +<p> +Vendar pa so določena pravila o načinu razširjanjaa prostih programov +sprejemljiva, dokler niso v nasprotju z osrednjimi prostostmi. Na primer, <a +href="/copyleft/copyleft.html">copyleft</a> (zelo poenostavljeno) je +pravilo, ki pravi, da, ko razširjate program, ne smete dodajati omejitev, ki +bi preprečevale drugim ljudem uživati enake osrednje prostosti. To pravilo +ni v nasprotju z osrednjimi prostostmi; prej jih varuje. +</p> + +<p> +V projektu GNU uporabljamo copyleft, da te prostosti legalno zavarujemo za +vsakogar. Vendar obstaja tudi <a +href="/philosophy/categories.html#Non-CopyleftedFreeSoftware">prosto +programje, ki ni pod copyleftom</a>. Verjamemo, da obstajajo pomembni +razlogi, da <a href="/philosophy/pragmatic.html">je bolje uporabljati +copyleft</a>, a če je vaš program prosti program, ki ni pod copyleftom, ga +lahko še vedno uporabljamo. Glejte <a +href="/philosophy/categories.html">kategorije prostega programja</a> za opis +razmerij med „prostim programjem”, „programjem pod copyleftom” in drugimi +kategorijami programja. +</p> + +<p> +„Prosto programje” ne pomeni „nekomercialno”. Prosti program mora biti na +voljo tudi za komercialno rabo. Komercialni razvoj prostega programja ni več +nenavaden; takšni programi so prosti komercialni programi. Ste morda za +svoje izvode programske opreme plačali, ali pa ste jih dobili zastonj. A +pravico kopiranja in spreminjanja, celo <a +href="/philosophy/selling.html">prodajanja izvodov</a>, teh programov, imate +vedno - ne glede na to, kako ste dobili svoje izvode. +</p> + +<p> +Pravila o tem, kako je treba pakirati spremenjene različice, so sprejemljiva +vse dotlej, če efektivno ne onemogočijo vaše prostosti izdajanja +spremenjenih različic. Pravila, v slogu „če napravite, da je program +dostopen na tak in tak način, mora biti dostopen tudi na tak in tak način”, +so tudi lahko sprejemljiva pod enakim pogojem. (Vedite, da vam takšno +pravilo še vedno prepusti izbiro ali boste sploh objavili program ali ne.) +</p> + +<p> +<a id="exportcontrol"></a>Včasih lahko vašo prostost razširjanja izvodov +programov po vsem svetu omejijo zakonske omejitve držav. Razvijalci +programov nimajo moči, da bi ukinili ali razveljavili takšne omejitve, kar +pa lahko storijo in tudi morajo storiti pa je, da odklonijo, da bi jim bile +vsiljene kot pogoji za uporabo njihovega programa. Tako ti predpisi ne bodo +prizadeli aktivnosti in ljudi zunaj jurisdikcije teh vlad. +</p> + +<p> +Ko govorite o prostem programju, je najbolje, da se izogibate izrazom kot +„podarjeno” ali „brezplačno”, saj takšni izrazi implicirajo, da gre za ceno, +ne za prostost. Nekateri pogosti izrazi kot je „piratstvo” izražajo mnenja, +za katera upamo, da jih ne boste prevzeli. Glejte stran <a +href="/philosophy/words-to-avoid.html">Confusing Words and Phrases that are +Worth Avoiding</a> za diskusijo o teh izrazih. Imamo tudi seznam <a +href="/philosophy/fs-translations.html">prevodov izraza „free software”</a> +v različne jezike. +</p> + +<p> +Na koncu se zavedajte, da kriteriji, kot tile v tej definiciji prostega +programja, zahtevajo pozoren premislek za njihov pomen. Ko se odločamo, ali +se določena programska licenca šteje za prosto, jo presojamo po teh +kriterijih, če jim zadošča po duhu in po besedah. Če licenca vsebuje +nepredstavljive omejitve, jo zavrnemo, čeprav tega nismo zajeli v teh +kriterijih. Včasih licenčna zahteva zahteva temeljit premislek in pogovore z +odvetnikom, preden se lahko odločimo, da je sprejemljiva. Ko dosežemo sklep, +včasih osvežimo te kriterije, da je lažje videti, zakaj določene licence so +ali niso sprejemljive. +</p> + +<p> +Če vas zanima, ali se določena licenca uvršča med licence prostega +programja, glejte naš <a href="/licenses/license-list.html">seznam +licenc</a>. Če licence, ki vas skrbi, ni tam, nas lahko vprašate po +elektronski pošti na naslov <a +href="mailto:licensing@gnu.org"><licensing@gnu.org></a>. +</p> + +<h3 id="open-source">Odprta koda?</h3> + +<p> +Druga skupina je začela uporabljati izraz <a +href="open-source-misses-the-point.html">odprta koda</a> (angl. open +source), ki pomeni nekaj podobnega (a ne identičnega) kot „prosto +programje”. +</p> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> +</div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to + files generated as part of manuals) on the GNU web server should + be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this + without talking with the webmasters or licensing team first. + Please make sure the copyright date is consistent with the + document. For web pages, it is ok to list just the latest year the + document was modified, or published. + + If you wish to list earlier years, that is ok too. + Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying + years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable + year, i.e., a year in which the document was published (including + being publicly visible on the web or in a revision control system). + + There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers + Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> + +<p>Copyright © 1996, Free Software Foundation, Inc.</p> + +<p>This page is licensed under a <a rel="license" +href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons +Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation: Roman Maurer</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> + +$Date: 2017/02/20 21:03:48 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html new file mode 100644 index 0000000..8609296 --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html @@ -0,0 +1,233 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/gnu/linux-and-gnu.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2002-08-19" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Linux in GNU - Projekt GNU - Free Software Foundation</title> +<meta http-equiv="Keywords" content="GNU, FSF, Free Software Foundation, Linux, Emacs, GCC, Unix, Free Software, Operating System, GNU Kernel, HURD, GNU HURD, Hurd" /> +<meta http-equiv="Description" content="Since 1983, developing the free Unix style operating system GNU, so that computer users can have the freedom to share and improve the software they use." /> + +<!--#include virtual="/gnu/po/linux-and-gnu.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<!--#include virtual="/server/outdated.html" --> +<h2>Linux in system GNU</h2> + +<p><strong>napisal <a href="http://www.stallman.org">Richard +Stallman</a></strong></p> + +<p> +Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico <a +href="/philosophy/categories.html#TheGNUsystem">sistema GNU</a>, ne da bi se +tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema +GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom +„Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta +sistem povezan s <a href="/gnu/gnu-history.html">projektom GNU</a>.</p> + +<p> +Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega +jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega +operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim +sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.</p> + +<p> +Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in +celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba +imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.</p> + +<p> +Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se +tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime +nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko +je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli, +da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za +izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na +voljo.</p> + +<p> +Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno <a +href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a> se je vklopilo v +celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga +izdelal. <a href="/gnu/manifesto.html">Manifest GNU</a> si je zadal za cilj +izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. <a +href="/gnu/initial-announcement.html">Prvotna najava</a> projekta GNU prav +tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil +napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.</p> + +<p> +Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za +določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro, +podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil +(TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window +System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po +prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.</p> + +<p> + Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta +GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi +„distribuciji Linuxa”, <a +href="/philosophy/categories.html#GNUsoftware">programje GNU</a> največja +enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je +vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema +ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema +glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša +enobesedna izbira bila „GNU”.</p> + +<p> +Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt +GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil +projekt, ki bi <a href="/software/gcc/">razvijal prevajalnik za C</a>, +čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil, +čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln <em>Unixu +podoben prosti sistem</em>: GNU.</p> + +<p> +Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si +zaslužijo priznanje. A razlog, da je to <em>sistem</em> – in ne le zbirka +uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga +izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo +<em>popolnega</em> prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali, +ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a +nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih +ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za +programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta <a +href="/software/ghostscript/">Ghostscript</a>, in <a +href="/software/libc/">knjižnica GNU za C</a> so prav tako pomembni.</p> + +<p> +Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in +delali smo tudi na jedru, <a href="/software/hurd/">GNU Hurd</a>, ki teče na +temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in +še vedno <a href="/software/hurd/hurd-and-linux.html">ga zaključujemo</a>.</p> + +<p> +Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus +Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko <a +href="http://ftp.funet.fi/pub/linux/historical/kernel/old-versions/RELNOTES-0.01">združili +Linux s sistemom GNU</a> in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu +temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).</p> + +<p> +Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo +trivialno. <a href="/software/libc/">Knjižnica GNU C</a> (na kratko +imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v +distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko +delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal – +težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo +dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem +opravili pomembno delo.</p> + +<p> +Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z +denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU +C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in +najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te +knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.</p> + + +<p>Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in +upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno +uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov +sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.</p> + +<p> +Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski +sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi +v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje +delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU, +vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.</p> + +<p> +Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi +sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD; +gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala +ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj +gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.</p> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> + </div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to + files generated as part of manuals) on the GNU web server should + be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this + without talking with the webmasters or licensing team first. + Please make sure the copyright date is consistent with the + document. For web pages, it is ok to list just the latest year the + document was modified, or published. + + If you wish to list earlier years, that is ok too. + Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying + years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable + year, i.e., a year in which the document was published (including + being publicly visible on the web or in a revision control system). + + There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers + Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> +<p>Copyright © 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 Richard M. Stallman</p> + +<p>This page is licensed under a <a rel="license" +href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons +Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation update: Roman Maurer</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> +Zadnja sprememba: + +$Date: 2017/02/20 21:03:48 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html new file mode 100644 index 0000000..867bfbc --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html @@ -0,0 +1,445 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/right-to-read.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2007-06-08" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Pravica brati - GNU Project - Free Software Foundation</title> +<style type="text/css" media="print,screen"><!-- +blockquote { + font-style: italic; + margin: 0 6%; +} +blockquote cite { + font-style: normal; +} +.announcement { + margin: 2em 0; +} +#AuthorsNote ul, #AuthorsNote li { + margin: 0; +} +#AuthorsNote li p { + margin-top: 1em; +} +#AuthorsNote li p.emph-box { + margin: .5em 3%; + background: #f7f7f7; + border-color: #e74c3c; +} +@media (min-width: 53em) { + .announcement { + text-align: center; + background: #f5f5f5; + border-left: .3em solid #fc7; + border-right: .3em solid #fc7; + } + #AuthorsNote .columns > + p:first-child, + #AuthorsNote li p.inline-block { + margin-top: 0; + } + #AuthorsNote .columns p.emph-box { + margin: .5em 6%; + } +} +--> +</style> + +<!--#include virtual="/philosophy/po/right-to-read.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<h2 class="center">Pravica brati</h2> + +<p class="byline center"> +<a href="http://www.stallman.org/">Richard Stallman</a></p> +<p class="center"> +<em>Esej je bil prvič objavljen februarja 1997 v reviji <cite>Communications +of the ACM</cite> (letnik 40, številka 2).</em></p> +<hr class="thin" /> + +<div class="article"> +<blockquote class="center"><p> + Iz <cite>Pot v Tycho</cite>, zbirke esejev o predhodnikih Lunarne +Revolucije, objavljene v Mestu Luna 2096. +</p></blockquote> + +<div class="columns"> +<p> +Za Dana Herberta se je pot do Tychota začela na fakulteti – ko ga je Lissa +Lenz prosila, če ji posodi svoj računalnik. Njen se je pokvaril, in če si ne +bo izposodila drugega, bo padla na izpitnem projektu. Nikogar si ni upala +vprašati, razen Dana.</p> + +<p> +To je Dana postavilo pred dilemo. Moral bi ji pomagati – a če ji posodi svoj +računalnik, bo morda brala njegove knjige. Razen dejstva, da greš lahko v +zapor za mnogo let če komu omogočiš, da bere tvoje knjige, ga je njena +prošnja najprej čisto šokirala. Tako kot vse, so tudi njega od osnovne šole +dalje učili da je deljenje knjig grdo in narobe – nekaj, kar počnejo samo +pirati.</p> + +<p> +Poleg tega ni bilo veliko možnosti, da ga SPA – Software Protection +Authority (Agencija za zaščito programske opreme) ne bi ujela. Na seminarju +o programski opremi se je Dan naučil da ima vsaka knjiga sistem za nadzor +spoštovanja avtorskih pravic, ki Centralni Licenčni Agenciji sporoči kdaj, +kje in kdo je prebral knjigo. (To informacijo so uporabljali za lovljenje +bralnih piratov, pa tudi za prodajo uporabniških profilov maloprodajnim +trgovinam). Naslednjič, ko bo njegov računalnik vključen v omrežje, ga bo +Centralna Licenčna Agencija odkrila. On, kot lastnik računalnika, pa bo +prejel najhujšo možno kazen, ker ni preprečil zločina.</p> + +<p> +Seveda, Lissa morda ni nujno nameravala brati njegovih knjig. Morda je +želela računalnik le za to, da bi napisala svojo seminarsko nalogo. Toda Dan +je vedel, da Lissa prihaja iz družine iz srednjega razreda in si težko +privošči plačevanje šolnine, celo prispeveka za branje. Branje njegovih +knjig bi bil lahko edini način, da bi diplomirala. Razumel je situacijo: +tudi on sam je moral najeti posojilo, da je lahko plačal vse študijsko +gradivo in znanstvene članke, ki jih je moral prebrati (10% pristojbin za +branje gradiv je šlo raziskovalcem, ki so jih napisali; ker je Dan načrtoval +akademsko kariero, je upal, da mu bodo tudi njegovi članki, če bodo pogosto +citirani, prinesli dovolj denarja, da bo odplačal svoj kredit).</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Kasneje je Dan izvedel, da so bili časi, ko je šel lahko kdorkoli v +knjižnico in bral strokovne revije in celo knjige, ne da bi mu bilo potrebno +za to plačati. Obstajali so celo neodvisni raziskovalci, ki so prebrali na +tisoče strani brez državnih knjižničnih dovoljenj. Toda v 1990-tih so tako +komercialni, kot tudi neprofitni izdajatelji strokovnih revij pričeli +zaračunavati pristojbine za dostop. Od leta 2047 so bile knjižnice, ki so +ponujale javen dostop do študijskega gradiva le še bled spomin.</p> + +<p> +Seveda so obstajali načini kako zaobiti SPA in Centralno Licenčno +Agencijo. A že same po sebi so bile nezakonite. Dan je imel sošolca pri +računalništvu, Franka Martuccija, ki si je prodobil prepovedani +razhroščevalnik (programsko orodje, ki omogoča analizo delovanja in +popravljanje binarnih računalniških programov, op. prev.) ter z njim +preskočil program za nadzor spoštovanja avtorskih pravic pri branju +knjig. Toda o tem je povedal preveč prijateljem in nekdo ga je v zameno za +nagrado izdal SPA (študente, ki so bili globoko v dolgovih je bilo mogoče +hitro premamiti v izdajo). V letu 2047 je bil Frank v zaporu, a ne zaradi +piratskega branja knjig, pač pa zaradi posedovanja razhroščevalnika.</p> + +<p> +Dan je kasneje izvedel, da so bili včasih časi, ko je kdorkoli lahko imel +razhroščevalna orodja. Obstajala so celo brezplačna razhroščevalna orodja na +CD-jih ali na internetu. Toda običajni uporabniki so jih pričeli uporabljati +za izogibanje sistemom za nadzor spoštovanja avtorskih pravic in navsezadnje +je sodišče razsodilo, da je to postalo njihova glavna uporaba. To je +pomenilo, da so postali nezakoniti, razvijalci razhroščevalnikov pa so bili +poslani v zapor.</p> + +<p> +Programerji so še vedno potrebovali razhroščevalna orodja, toda proizvajalci +teh orodij so od leta 2047 prodajali samo označene kopije in še to le +licenciranim in uradno zapriseženim programerjem. Razhroščevalnik, ki ga je +Dan uporabljal pri pouku računalništva je bil zavarovan za posebnim požarnim +zidom in ga je bilo mogoče uporabiti le za šolske naloge.</p> + +<p> +Sisteme za nadzor spoštovanja avtorskih pravic je bilo mogoče zaobiti tudi z +namestitvijo prilagojenega jedra operacijskega sistema. Ščasoma je Dan +izvedel da so okrog začetka stoletja obstajala prosta jedra operacijskega +sistema ter celo popolnoma prosti operacijski sistemi. A ne samo, da so bili +nezakoniti tako kot razhroščevalniki, celo namestiti jih ni bilo mogoče ne +da bi vedel administratorsko geslo svojega računalnika. In tega vam seveda +nista povedala ne FBI, niti Microsoftova tehnična podpora.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Dan je zaključil, da ne more preprosto posoditi Lissi svojega +računalnika. Toda hkrati ji tudi ni mogel odbiti prošnje, saj jo je +ljubil. Vsaka priložnost, da je govoril z njo, ga je navdala z veseljem. In +to, da je za pomoč zaprosila njega je pomenilo, da morda tudi ona ljubi +njega.</p> + +<p> +Dan je dilemo razrešil tako, da je storil nekaj še bolj nezaslišanega - +posodil ji je svoj računalnik in ji povedal svoje geslo. Če bo sedaj Lissa +brala njegove knjige, bodo pri Centralni Licenčni Agenciji mislili, da jih +je bral on. To je bil še vedno zločin, a SPA ga ne bo samodejno +odkrila. Odkrili ga bodo samo, če ga bo Lissa prijavila.</p> + +<p> +Seveda, če bo njegova fakulteta kdaj odkrila, da je Lissi dal svoje lastno +geslo bo to končalo študijsko kariero obeh, ne glede na to za kaj bi Lissa +geslo uporabila. Fakultetna politika je bila da je vsakršno oviranje +njihovih sistemov za nadzor študentske uporabe računalnikov disciplinski +prekršek. Vseeno je bilo, če si storil kaj škodljivega - prekršek je bil že +poiskus oteževanja nadzora nad teboj. Predpostavili so, da to pomeni, da +počneš nekaj drugega prepovedanega in ni jim bilo potrebno vedeti kaj je to.</p> + +<p> +Študentje navadno zaradi takšnih prekrškov niso bili izključeni – vsaj ne +neposredno. Namesto tega jim je bil onemogočen dostop do šolskih +računalniških sistemov in neizogibno so padli na izpitih.</p> + +<p> +Kasneje je Dan izvedel, da se je tovrstna univerzitetna politika začela +konec 1980-tih, ko so študentje še množično uporabljali računalnike. Pred +tem so imele univerze drugačen disciplinski pristop; kaznovale so samo +dejavnosti, ki so bile škodljive, ne pa tudi tistih, ki so bile le sumljive.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Lissa Dana ni prijavila SPA. Njegova odločitev da ji bo pomagal je privedla +do njune poroke, pa tudi do izpraševanja kaj so ju učili o piratstvu ko sta +bila še otroka. Par je pričel brati o zgodovini avtorskih pravic, o +Sovjetski zvezi in njihovih omejitvah tiskanja in kopiranja ter celo +originalno ameriško ustavo. Preselila sta se v Luno, kjer sta spoznala +druge, ki so prav tako zbežali pred dolgo roko SPA. Ko se je pričela Vstaja +Tycho v letu 2062, je univerzalna pravica do branja postala eden njihovih +glavnih uporniških ciljev.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div id="AuthorsNote"> +<h3>Avtorjev pripis</h3> + +<p style="position:relative; bottom:.5em"><em>Zapis je bil osvežen leta 2002.</em></p> + +<ul class="no-bullet"> +<li> +<div class="columns"> +<p> +Pravica do branja je bitka, ki se bojuje že danes. Kljub temu, da bo morda +lahko preteklo 50 let do tega, da bo današnji način življenja izginil, je +bila večina specifičnih zakonov in praks omenjenih v eseju že +predlaganih. Mnogi predlogi so v ZDA in drugod že uzakonjeni. V ZDA je leta +1998 Digital Millenium Copyright Act vspostavil pravno osnovo za omejevanje +branja in posojanja elektronskih knjig (in tudi ostalih podatkov). Podobne +omejitve je leta 2001 z Direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi +predlagala Evropska Unija.</p> + +<p> +V letu 2001 je s strani Disneya sponzorirani senator Fritz Hollings +predlagal zakon SSSCA (Security Systems Standards and Certification Act, +op. prev.), ki bi zahteval, da je v vsak nov računalnik vgrajena +infrastruktura za omejevanje kopiranja, ki je uporabnik ne bi mogel +zaobiti. A ideje o uvedbi Clipper čipa ter ideje ameriške vlade o uvedbi +obveznega depozita šifrirnih ključev kažejo dolgoročni trend: uporabniku se +jemlje zmožnost nadzora nad računalniškimi sistemi. Predlog zakona SSSCA se +je kasneje preimenoval v CBDTPA (Consumer Broadband and Digital Television +Promotion Act, op. prev.) (razlagajte si kratico kot “Consume But Don't Try +Programming Act” - “bodi potrošnik a ne poiskušaj programirati”).</p> + +<p> +Istega leta so ZDA pričele na podlagi pogodbe o ameriškem prosto trgovinskem +območju (FTAA – Free Trade Agreement of Americas) vsiljevati enaka pravila +tudi za vse ostale države zahodne poloble. FTAA je eden od t.im. “prosto +trgovinskih” pogodb, ki pa je v resnici ustvarjena zato, da <a +href="https://stallman.org/business-supremacy-treaties.html">poveča vpliv +podjetij nad demokratičnimi vladami</a>. Vsiljevanje zakonov kakršen je DMCA +je popolnoma v tem duhu. Nevladna organizacija <a +href="http://www.eff.org">Electronic Frontier Foundation</a> zato prosi +ljudi, da razložijo drugim vladam zakaj naj bi nasprotovale takim načrtom.</p> + +<p> +Do predkratkim je veljala le ena izjema: ideja iz eseja, da bi FBI in +Microsoft imela administracijska gesla osebnih računalnikov, ki jih ne bi +razkrila uporabnikom, se do leta 2002 še ni pojavila. Danes pa jo že poznamo +pod imenom Trusted Computing oz. Palladium.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> +</li> + +<li> +<div class="columns"> +<p> +V času nastanka tega eseja je SPA grozila majhnim ponudnikom dostopa do +interneta, naj jim omogočijo nadzor vseh svojih uporabnikov. Večina +ponudnikov se je ob grožnjah predala, saj si niso mogli privoščiti bitke na +sodišču. Eden od ponudnikov dostopa do interneta, Community ConneXion iz +Oaklanda, se je zahtevam uprl in so ga dejansko tožili. SPA je kasneje tožbo +opustila vendar je nato z zakonom DMCA dobila moč, ki si jo je želela.</p> + +<p> +Vlogo policista SPA, kar je v bistvu kratica za Združenje založnikov +programske opreme (Software Publisher's Association), je zamenjala BSA ali +Business Software Alliance. Ta še ni, vsaj zaenkrat, uradna policijska +enota, neuradno pa se že obnaša tako. Z uporabljanjem metod, ki spominjajo +na nekdanjo Sovjetsko zvezo, poziva ljudi k ovajanju sodelavcev in +prijateljev. Kampanja BSA v Argentini v letu 2001 je namigovala, da bodo +uporabniki, ki delijo programsko opremo, v zaporu posiljeni.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> +</li> + +<li> +<div class="reduced-width"> +<p> +Univerzitetne varnostne politike opisane v eseju ravno tako niso +izmišljene. Za primer si lahko ogledamo izpis sporočila ob prijavi v +računalnik ene od univerz v okolici Chicaga:</p> + +<blockquote><p> +“Ta sistem lahko uporabljajo samo avtorizirani uporabniki. Aktivnosti +posameznikov, ki uporabljajo ta računalnik brez dovoljenja oz. bodo +prekoračili svoje pravice bodo nadzorovane in zabeležene s strani +računalniškega osebja. V času nadzorovanja uporabnikov, ki nedopustno +uporabljajo ta sistem ali v času vzdrževanja sistema so lahko nadzorovane +tudi aktivnosti legitimnih uporabnikov. Vsakdo, ki uporablja ta sistem se +izrecno strinja s takšnim nadzorovanjem, prav tako pa je opozorjen, da v +primeru, da ta nadzor odkrije možne dokaze o nezakoniti dejavnosti ali +kršitvi Univezitetnih pravil, računalniško osebje lahko tako zbrane dokaze +posreduje vodstvu Univerze in/ali ustreznim državnim organom” +</p></blockquote> + +<p> +To je zanimiv pristop k četrtemu amandmaju k ameriški ustavi (ameriška +različica pravice do zasebnosti op. prev.): večino prisili k vnaprejšnji +odpovedi tej pravici.</p> +</div> +</li> +</ul> +<div class="column-limit"></div> +</div> + +<h3 id="BadNews">Slabe novice</h3> + +<p> +<a href="#AuthorsNote">Avtorjev pripis</a> govori o bitki za pravico do +branja in elektronskem nadzoru. Bitka se pričenja sedaj – na spodnjih dveh +povezavah si lahko preberete o tehnologijah, ki so bile razvite zato, da bi +vam onemogočile pravico do branja: +</p> +<ul> +<li><p><a +href="http://www.zdnet.com/article/seybold-opens-chapter-on-digital-books/"> +Electronic Publishing</a>: članek o distribuciji knjig v elektronski obliki +in posledicah sistema avtorskih pravic na pravico do branja.</p></li> + +<li><p><a +href="http://news.microsoft.com/1999/08/30/microsoft-announces-new-software-for-reading-on-screen/"> +Books inside Computers</a>: programska oprema, ki nadzoruje kdo lahko bere +knjige in dokumente na osebnem računalniku.</p></li> +</ul> +<div class="column-limit"></div> + +<h3 id="References" style="font-size: 1.2em">Viri</h3> + +<ul> + <li>The administration's “White Paper”: Information Infrastructure Task Force, +Intellectual Property [<a href="/philosophy/not-ipr.html">sic</a>] and the +National Information Infrastructure: The Report of the Working Group on +Intellectual Property [sic] Rights (1995).</li> + + <li><a href="http://www.wired.com/wired/archive/4.01/white.paper_pr.html">An +explanation of the White Paper: The Copyright Grab</a>, Pamela Samuelson, +<cite>Wired</cite>, January 1st, 1996.</li> + + <li><a href="http://www.law.duke.edu/boylesite/sold_out.htm">Sold Out</a>, James +Boyle, <cite>New York Times</cite>, March 31, 1996.</li> + + <li><a +href="http://web.archive.org/web/20130508120533/http://www.interesting-people.org/archives/interesting-people/199611/msg00012.html">Public +Data or Private Data</a>, Dave Farber, <cite>Washington Post</cite>, +November 4, 1996.</li> + + <li><a +href="https://web.archive.org/web/20151113122141/http://public-domain.org/">Union +for the Public Domain</a> – organizacija, katere cilj je odpor in odprava +prekomernega podaljšanja avtorskih pravic in patentiranja.</li> +</ul> +</div> + +<hr class="thin" /> +<blockquote id="fsfs"><p class="big">Esej je bil objavljen v knjigi <a +href="http://shop.fsf.org/product/free-software-free-society/"><cite>Free +Software, Free Society: The Selected Essays of Richard +M. Stallman</cite></a>.</p></blockquote> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> + </div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to + files generated as part of manuals) on the GNU web server should + be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this + without talking with the webmasters or licensing team first. + Please make sure the copyright date is consistent with the + document. For web pages, it is ok to list just the latest year the + document was modified, or published. + + If you wish to list earlier years, that is ok too. + Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying + years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable + year, i.e., a year in which the document was published (including + being publicly visible on the web or in a revision control system). + + There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers + Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> +<p>Copyright © 1996, 2002 Richard Stallman</p> + +<p>===63===</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation 2006 Matej Kovačič in Matic Ahačič</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> +Zadnja sprememba: + +$Date: 2019/10/25 17:54:44 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> |