right-to-read.html (19218B)
1 <!--#set var="PO_FILE" value='' 2 --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/right-to-read.html" 3 --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" 4 --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2007-06-08" --> 5 6 <!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" 7 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> 8 <html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> 9 10 <!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do 11 not update it manually, update the corresponding PO file instead. 12 The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). 13 For more info, contact web-translators@gnu.org. --> 14 15 <head> 16 <!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> 17 <title>Pravica brati - GNU Project - Free Software Foundation</title> 18 <style type="text/css" media="print,screen"><!-- 19 blockquote { 20 font-style: italic; 21 margin: 0 6%; 22 } 23 blockquote cite { 24 font-style: normal; 25 } 26 .announcement { 27 margin: 2em 0; 28 } 29 #AuthorsNote ul, #AuthorsNote li { 30 margin: 0; 31 } 32 #AuthorsNote li p { 33 margin-top: 1em; 34 } 35 #AuthorsNote li p.emph-box { 36 margin: .5em 3%; 37 background: #f7f7f7; 38 border-color: #e74c3c; 39 } 40 @media (min-width: 53em) { 41 .announcement { 42 text-align: center; 43 background: #f5f5f5; 44 border-left: .3em solid #fc7; 45 border-right: .3em solid #fc7; 46 } 47 #AuthorsNote .columns > 48 p:first-child, 49 #AuthorsNote li p.inline-block { 50 margin-top: 0; 51 } 52 #AuthorsNote .columns p.emph-box { 53 margin: .5em 6%; 54 } 55 } 56 --> 57 </style> 58 59 <!--#include virtual="/philosophy/po/right-to-read.translist" --> 60 <!--#include virtual="/server/banner.html" --> 61 <h2 class="center">Pravica brati</h2> 62 63 <p class="byline center"> 64 <a href="http://www.stallman.org/">Richard Stallman</a></p> 65 <p class="center"> 66 <em>Esej je bil prvič objavljen februarja 1997 v reviji <cite>Communications 67 of the ACM</cite> (letnik 40, številka 2).</em></p> 68 <hr class="thin" /> 69 70 <div class="article"> 71 <blockquote class="center"><p> 72 Iz <cite>Pot v Tycho</cite>, zbirke esejev o predhodnikih Lunarne 73 Revolucije, objavljene v Mestu Luna 2096. 74 </p></blockquote> 75 76 <div class="columns"> 77 <p> 78 Za Dana Herberta se je pot do Tychota začela na fakulteti – ko ga je Lissa 79 Lenz prosila, če ji posodi svoj računalnik. Njen se je pokvaril, in če si ne 80 bo izposodila drugega, bo padla na izpitnem projektu. Nikogar si ni upala 81 vprašati, razen Dana.</p> 82 83 <p> 84 To je Dana postavilo pred dilemo. Moral bi ji pomagati – a če ji posodi svoj 85 računalnik, bo morda brala njegove knjige. Razen dejstva, da greš lahko v 86 zapor za mnogo let če komu omogočiš, da bere tvoje knjige, ga je njena 87 prošnja najprej čisto šokirala. Tako kot vse, so tudi njega od osnovne šole 88 dalje učili da je deljenje knjig grdo in narobe – nekaj, kar počnejo samo 89 pirati.</p> 90 91 <p> 92 Poleg tega ni bilo veliko možnosti, da ga SPA – Software Protection 93 Authority (Agencija za zaščito programske opreme) ne bi ujela. Na seminarju 94 o programski opremi se je Dan naučil da ima vsaka knjiga sistem za nadzor 95 spoštovanja avtorskih pravic, ki Centralni Licenčni Agenciji sporoči kdaj, 96 kje in kdo je prebral knjigo. (To informacijo so uporabljali za lovljenje 97 bralnih piratov, pa tudi za prodajo uporabniških profilov maloprodajnim 98 trgovinam). Naslednjič, ko bo njegov računalnik vključen v omrežje, ga bo 99 Centralna Licenčna Agencija odkrila. On, kot lastnik računalnika, pa bo 100 prejel najhujšo možno kazen, ker ni preprečil zločina.</p> 101 102 <p> 103 Seveda, Lissa morda ni nujno nameravala brati njegovih knjig. Morda je 104 želela računalnik le za to, da bi napisala svojo seminarsko nalogo. Toda Dan 105 je vedel, da Lissa prihaja iz družine iz srednjega razreda in si težko 106 privošči plačevanje šolnine, celo prispeveka za branje. Branje njegovih 107 knjig bi bil lahko edini način, da bi diplomirala. Razumel je situacijo: 108 tudi on sam je moral najeti posojilo, da je lahko plačal vse študijsko 109 gradivo in znanstvene članke, ki jih je moral prebrati (10% pristojbin za 110 branje gradiv je šlo raziskovalcem, ki so jih napisali; ker je Dan načrtoval 111 akademsko kariero, je upal, da mu bodo tudi njegovi članki, če bodo pogosto 112 citirani, prinesli dovolj denarja, da bo odplačal svoj kredit).</p> 113 </div> 114 <div class="column-limit"></div> 115 116 <div class="columns"> 117 <p> 118 Kasneje je Dan izvedel, da so bili časi, ko je šel lahko kdorkoli v 119 knjižnico in bral strokovne revije in celo knjige, ne da bi mu bilo potrebno 120 za to plačati. Obstajali so celo neodvisni raziskovalci, ki so prebrali na 121 tisoče strani brez državnih knjižničnih dovoljenj. Toda v 1990-tih so tako 122 komercialni, kot tudi neprofitni izdajatelji strokovnih revij pričeli 123 zaračunavati pristojbine za dostop. Od leta 2047 so bile knjižnice, ki so 124 ponujale javen dostop do študijskega gradiva le še bled spomin.</p> 125 126 <p> 127 Seveda so obstajali načini kako zaobiti SPA in Centralno Licenčno 128 Agencijo. A že same po sebi so bile nezakonite. Dan je imel sošolca pri 129 računalništvu, Franka Martuccija, ki si je prodobil prepovedani 130 razhroščevalnik (programsko orodje, ki omogoča analizo delovanja in 131 popravljanje binarnih računalniških programov, op. prev.) ter z njim 132 preskočil program za nadzor spoštovanja avtorskih pravic pri branju 133 knjig. Toda o tem je povedal preveč prijateljem in nekdo ga je v zameno za 134 nagrado izdal SPA (študente, ki so bili globoko v dolgovih je bilo mogoče 135 hitro premamiti v izdajo). V letu 2047 je bil Frank v zaporu, a ne zaradi 136 piratskega branja knjig, pač pa zaradi posedovanja razhroščevalnika.</p> 137 138 <p> 139 Dan je kasneje izvedel, da so bili včasih časi, ko je kdorkoli lahko imel 140 razhroščevalna orodja. Obstajala so celo brezplačna razhroščevalna orodja na 141 CD-jih ali na internetu. Toda običajni uporabniki so jih pričeli uporabljati 142 za izogibanje sistemom za nadzor spoštovanja avtorskih pravic in navsezadnje 143 je sodišče razsodilo, da je to postalo njihova glavna uporaba. To je 144 pomenilo, da so postali nezakoniti, razvijalci razhroščevalnikov pa so bili 145 poslani v zapor.</p> 146 147 <p> 148 Programerji so še vedno potrebovali razhroščevalna orodja, toda proizvajalci 149 teh orodij so od leta 2047 prodajali samo označene kopije in še to le 150 licenciranim in uradno zapriseženim programerjem. Razhroščevalnik, ki ga je 151 Dan uporabljal pri pouku računalništva je bil zavarovan za posebnim požarnim 152 zidom in ga je bilo mogoče uporabiti le za šolske naloge.</p> 153 154 <p> 155 Sisteme za nadzor spoštovanja avtorskih pravic je bilo mogoče zaobiti tudi z 156 namestitvijo prilagojenega jedra operacijskega sistema. Ščasoma je Dan 157 izvedel da so okrog začetka stoletja obstajala prosta jedra operacijskega 158 sistema ter celo popolnoma prosti operacijski sistemi. A ne samo, da so bili 159 nezakoniti tako kot razhroščevalniki, celo namestiti jih ni bilo mogoče ne 160 da bi vedel administratorsko geslo svojega računalnika. In tega vam seveda 161 nista povedala ne FBI, niti Microsoftova tehnična podpora.</p> 162 </div> 163 <div class="column-limit"></div> 164 165 <div class="columns"> 166 <p> 167 Dan je zaključil, da ne more preprosto posoditi Lissi svojega 168 računalnika. Toda hkrati ji tudi ni mogel odbiti prošnje, saj jo je 169 ljubil. Vsaka priložnost, da je govoril z njo, ga je navdala z veseljem. In 170 to, da je za pomoč zaprosila njega je pomenilo, da morda tudi ona ljubi 171 njega.</p> 172 173 <p> 174 Dan je dilemo razrešil tako, da je storil nekaj še bolj nezaslišanega - 175 posodil ji je svoj računalnik in ji povedal svoje geslo. Če bo sedaj Lissa 176 brala njegove knjige, bodo pri Centralni Licenčni Agenciji mislili, da jih 177 je bral on. To je bil še vedno zločin, a SPA ga ne bo samodejno 178 odkrila. Odkrili ga bodo samo, če ga bo Lissa prijavila.</p> 179 180 <p> 181 Seveda, če bo njegova fakulteta kdaj odkrila, da je Lissi dal svoje lastno 182 geslo bo to končalo študijsko kariero obeh, ne glede na to za kaj bi Lissa 183 geslo uporabila. Fakultetna politika je bila da je vsakršno oviranje 184 njihovih sistemov za nadzor študentske uporabe računalnikov disciplinski 185 prekršek. Vseeno je bilo, če si storil kaj škodljivega - prekršek je bil že 186 poiskus oteževanja nadzora nad teboj. Predpostavili so, da to pomeni, da 187 počneš nekaj drugega prepovedanega in ni jim bilo potrebno vedeti kaj je to.</p> 188 189 <p> 190 Študentje navadno zaradi takšnih prekrškov niso bili izključeni – vsaj ne 191 neposredno. Namesto tega jim je bil onemogočen dostop do šolskih 192 računalniških sistemov in neizogibno so padli na izpitih.</p> 193 194 <p> 195 Kasneje je Dan izvedel, da se je tovrstna univerzitetna politika začela 196 konec 1980-tih, ko so študentje še množično uporabljali računalnike. Pred 197 tem so imele univerze drugačen disciplinski pristop; kaznovale so samo 198 dejavnosti, ki so bile škodljive, ne pa tudi tistih, ki so bile le sumljive.</p> 199 </div> 200 <div class="column-limit"></div> 201 202 <div class="columns"> 203 <p> 204 Lissa Dana ni prijavila SPA. Njegova odločitev da ji bo pomagal je privedla 205 do njune poroke, pa tudi do izpraševanja kaj so ju učili o piratstvu ko sta 206 bila še otroka. Par je pričel brati o zgodovini avtorskih pravic, o 207 Sovjetski zvezi in njihovih omejitvah tiskanja in kopiranja ter celo 208 originalno ameriško ustavo. Preselila sta se v Luno, kjer sta spoznala 209 druge, ki so prav tako zbežali pred dolgo roko SPA. Ko se je pričela Vstaja 210 Tycho v letu 2062, je univerzalna pravica do branja postala eden njihovih 211 glavnih uporniških ciljev.</p> 212 </div> 213 <div class="column-limit"></div> 214 215 <div id="AuthorsNote"> 216 <h3>Avtorjev pripis</h3> 217 218 <p style="position:relative; bottom:.5em"><em>Zapis je bil osvežen leta 2002.</em></p> 219 220 <ul class="no-bullet"> 221 <li> 222 <div class="columns"> 223 <p> 224 Pravica do branja je bitka, ki se bojuje že danes. Kljub temu, da bo morda 225 lahko preteklo 50 let do tega, da bo današnji način življenja izginil, je 226 bila večina specifičnih zakonov in praks omenjenih v eseju že 227 predlaganih. Mnogi predlogi so v ZDA in drugod že uzakonjeni. V ZDA je leta 228 1998 Digital Millenium Copyright Act vspostavil pravno osnovo za omejevanje 229 branja in posojanja elektronskih knjig (in tudi ostalih podatkov). Podobne 230 omejitve je leta 2001 z Direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi 231 predlagala Evropska Unija.</p> 232 233 <p> 234 V letu 2001 je s strani Disneya sponzorirani senator Fritz Hollings 235 predlagal zakon SSSCA (Security Systems Standards and Certification Act, 236 op. prev.), ki bi zahteval, da je v vsak nov računalnik vgrajena 237 infrastruktura za omejevanje kopiranja, ki je uporabnik ne bi mogel 238 zaobiti. A ideje o uvedbi Clipper čipa ter ideje ameriške vlade o uvedbi 239 obveznega depozita šifrirnih ključev kažejo dolgoročni trend: uporabniku se 240 jemlje zmožnost nadzora nad računalniškimi sistemi. Predlog zakona SSSCA se 241 je kasneje preimenoval v CBDTPA (Consumer Broadband and Digital Television 242 Promotion Act, op. prev.) (razlagajte si kratico kot “Consume But Don't Try 243 Programming Act” - “bodi potrošnik a ne poiskušaj programirati”).</p> 244 245 <p> 246 Istega leta so ZDA pričele na podlagi pogodbe o ameriškem prosto trgovinskem 247 območju (FTAA – Free Trade Agreement of Americas) vsiljevati enaka pravila 248 tudi za vse ostale države zahodne poloble. FTAA je eden od t.im. “prosto 249 trgovinskih” pogodb, ki pa je v resnici ustvarjena zato, da <a 250 href="https://stallman.org/business-supremacy-treaties.html">poveča vpliv 251 podjetij nad demokratičnimi vladami</a>. Vsiljevanje zakonov kakršen je DMCA 252 je popolnoma v tem duhu. Nevladna organizacija <a 253 href="http://www.eff.org">Electronic Frontier Foundation</a> zato prosi 254 ljudi, da razložijo drugim vladam zakaj naj bi nasprotovale takim načrtom.</p> 255 256 <p> 257 Do predkratkim je veljala le ena izjema: ideja iz eseja, da bi FBI in 258 Microsoft imela administracijska gesla osebnih računalnikov, ki jih ne bi 259 razkrila uporabnikom, se do leta 2002 še ni pojavila. Danes pa jo že poznamo 260 pod imenom Trusted Computing oz. Palladium.</p> 261 </div> 262 <div class="column-limit"></div> 263 </li> 264 265 <li> 266 <div class="columns"> 267 <p> 268 V času nastanka tega eseja je SPA grozila majhnim ponudnikom dostopa do 269 interneta, naj jim omogočijo nadzor vseh svojih uporabnikov. Večina 270 ponudnikov se je ob grožnjah predala, saj si niso mogli privoščiti bitke na 271 sodišču. Eden od ponudnikov dostopa do interneta, Community ConneXion iz 272 Oaklanda, se je zahtevam uprl in so ga dejansko tožili. SPA je kasneje tožbo 273 opustila vendar je nato z zakonom DMCA dobila moč, ki si jo je želela.</p> 274 275 <p> 276 Vlogo policista SPA, kar je v bistvu kratica za Združenje založnikov 277 programske opreme (Software Publisher's Association), je zamenjala BSA ali 278 Business Software Alliance. Ta še ni, vsaj zaenkrat, uradna policijska 279 enota, neuradno pa se že obnaša tako. Z uporabljanjem metod, ki spominjajo 280 na nekdanjo Sovjetsko zvezo, poziva ljudi k ovajanju sodelavcev in 281 prijateljev. Kampanja BSA v Argentini v letu 2001 je namigovala, da bodo 282 uporabniki, ki delijo programsko opremo, v zaporu posiljeni.</p> 283 </div> 284 <div class="column-limit"></div> 285 </li> 286 287 <li> 288 <div class="reduced-width"> 289 <p> 290 Univerzitetne varnostne politike opisane v eseju ravno tako niso 291 izmišljene. Za primer si lahko ogledamo izpis sporočila ob prijavi v 292 računalnik ene od univerz v okolici Chicaga:</p> 293 294 <blockquote><p> 295 “Ta sistem lahko uporabljajo samo avtorizirani uporabniki. Aktivnosti 296 posameznikov, ki uporabljajo ta računalnik brez dovoljenja oz. bodo 297 prekoračili svoje pravice bodo nadzorovane in zabeležene s strani 298 računalniškega osebja. V času nadzorovanja uporabnikov, ki nedopustno 299 uporabljajo ta sistem ali v času vzdrževanja sistema so lahko nadzorovane 300 tudi aktivnosti legitimnih uporabnikov. Vsakdo, ki uporablja ta sistem se 301 izrecno strinja s takšnim nadzorovanjem, prav tako pa je opozorjen, da v 302 primeru, da ta nadzor odkrije možne dokaze o nezakoniti dejavnosti ali 303 kršitvi Univezitetnih pravil, računalniško osebje lahko tako zbrane dokaze 304 posreduje vodstvu Univerze in/ali ustreznim državnim organom” 305 </p></blockquote> 306 307 <p> 308 To je zanimiv pristop k četrtemu amandmaju k ameriški ustavi (ameriška 309 različica pravice do zasebnosti op. prev.): večino prisili k vnaprejšnji 310 odpovedi tej pravici.</p> 311 </div> 312 </li> 313 </ul> 314 <div class="column-limit"></div> 315 </div> 316 317 <h3 id="BadNews">Slabe novice</h3> 318 319 <p> 320 <a href="#AuthorsNote">Avtorjev pripis</a> govori o bitki za pravico do 321 branja in elektronskem nadzoru. Bitka se pričenja sedaj – na spodnjih dveh 322 povezavah si lahko preberete o tehnologijah, ki so bile razvite zato, da bi 323 vam onemogočile pravico do branja: 324 </p> 325 <ul> 326 <li><p><a 327 href="http://www.zdnet.com/article/seybold-opens-chapter-on-digital-books/"> 328 Electronic Publishing</a>: članek o distribuciji knjig v elektronski obliki 329 in posledicah sistema avtorskih pravic na pravico do branja.</p></li> 330 331 <li><p><a 332 href="http://news.microsoft.com/1999/08/30/microsoft-announces-new-software-for-reading-on-screen/"> 333 Books inside Computers</a>: programska oprema, ki nadzoruje kdo lahko bere 334 knjige in dokumente na osebnem računalniku.</p></li> 335 </ul> 336 <div class="column-limit"></div> 337 338 <h3 id="References" style="font-size: 1.2em">Viri</h3> 339 340 <ul> 341 <li>The administration's “White Paper”: Information Infrastructure Task Force, 342 Intellectual Property [<a href="/philosophy/not-ipr.html">sic</a>] and the 343 National Information Infrastructure: The Report of the Working Group on 344 Intellectual Property [sic] Rights (1995).</li> 345 346 <li><a href="http://www.wired.com/wired/archive/4.01/white.paper_pr.html">An 347 explanation of the White Paper: The Copyright Grab</a>, Pamela Samuelson, 348 <cite>Wired</cite>, January 1st, 1996.</li> 349 350 <li><a href="http://www.law.duke.edu/boylesite/sold_out.htm">Sold Out</a>, James 351 Boyle, <cite>New York Times</cite>, March 31, 1996.</li> 352 353 <li><a 354 href="http://web.archive.org/web/20130508120533/http://www.interesting-people.org/archives/interesting-people/199611/msg00012.html">Public 355 Data or Private Data</a>, Dave Farber, <cite>Washington Post</cite>, 356 November 4, 1996.</li> 357 358 <li><a 359 href="https://web.archive.org/web/20151113122141/http://public-domain.org/">Union 360 for the Public Domain</a> – organizacija, katere cilj je odpor in odprava 361 prekomernega podaljšanja avtorskih pravic in patentiranja.</li> 362 </ul> 363 </div> 364 365 <hr class="thin" /> 366 <blockquote id="fsfs"><p class="big">Esej je bil objavljen v knjigi <a 367 href="http://shop.fsf.org/product/free-software-free-society/"><cite>Free 368 Software, Free Society: The Selected Essays of Richard 369 M. Stallman</cite></a>.</p></blockquote> 370 371 <div class="translators-notes"> 372 373 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> 374 </div> 375 </div> 376 377 <!-- for id="content", starts in the include above --> 378 <!--#include virtual="/server/footer.html" --> 379 <div id="footer"> 380 <div class="unprintable"> 381 382 <p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a 383 href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a 384 href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite 385 komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a 386 href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> 387 388 <p> 389 <!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, 390 replace it with the translation of these two: 391 392 We work hard and do our best to provide accurate, good quality 393 translations. However, we are not exempt from imperfection. 394 Please send your comments and general suggestions in this regard 395 to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> 396 397 <web-translators@gnu.org></a>.</p> 398 399 <p>For information on coordinating and submitting translations of 400 our web pages, see <a 401 href="/server/standards/README.translations.html">Translations 402 README</a>. --> 403 Prosimo oglejte si <a 404 href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske 405 podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega 406 članka.</p> 407 </div> 408 409 <!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to 410 files generated as part of manuals) on the GNU web server should 411 be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this 412 without talking with the webmasters or licensing team first. 413 Please make sure the copyright date is consistent with the 414 document. For web pages, it is ok to list just the latest year the 415 document was modified, or published. 416 417 If you wish to list earlier years, that is ok too. 418 Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying 419 years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable 420 year, i.e., a year in which the document was published (including 421 being publicly visible on the web or in a revision control system). 422 423 There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers 424 Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> 425 <p>Copyright © 1996, 2002 Richard Stallman</p> 426 427 <p>===63===</p> 428 429 <!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> 430 <div class="translators-credits"> 431 432 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> 433 Translation 2006 Matej Kovačič in Matic Ahačič</div> 434 435 <p class="unprintable"><!-- timestamp start --> 436 Zadnja sprememba: 437 438 $Date: 2019/10/25 17:54:44 $ 439 440 <!-- timestamp end --> 441 </p> 442 </div> 443 </div> 444 </body> 445 </html>