linux-and-gnu.html (11257B)
1 <!--#set var="PO_FILE" value='' 2 --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/gnu/linux-and-gnu.html" 3 --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" 4 --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2002-08-19" --> 5 6 <!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" 7 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> 8 <html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> 9 10 <!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do 11 not update it manually, update the corresponding PO file instead. 12 The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). 13 For more info, contact web-translators@gnu.org. --> 14 15 <head> 16 <!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> 17 <title>Linux in GNU - Projekt GNU - Free Software Foundation</title> 18 <meta http-equiv="Keywords" content="GNU, FSF, Free Software Foundation, Linux, Emacs, GCC, Unix, Free Software, Operating System, GNU Kernel, HURD, GNU HURD, Hurd" /> 19 <meta http-equiv="Description" content="Since 1983, developing the free Unix style operating system GNU, so that computer users can have the freedom to share and improve the software they use." /> 20 21 <!--#include virtual="/gnu/po/linux-and-gnu.translist" --> 22 <!--#include virtual="/server/banner.html" --> 23 <!--#include virtual="/server/outdated.html" --> 24 <h2>Linux in system GNU</h2> 25 26 <p><strong>napisal <a href="http://www.stallman.org">Richard 27 Stallman</a></strong></p> 28 29 <p> 30 Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico <a 31 href="/philosophy/categories.html#TheGNUsystem">sistema GNU</a>, ne da bi se 32 tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema 33 GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom 34 „Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta 35 sistem povezan s <a href="/gnu/gnu-history.html">projektom GNU</a>.</p> 36 37 <p> 38 Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega 39 jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega 40 operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim 41 sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.</p> 42 43 <p> 44 Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in 45 celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba 46 imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.</p> 47 48 <p> 49 Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se 50 tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime 51 nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko 52 je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli, 53 da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za 54 izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na 55 voljo.</p> 56 57 <p> 58 Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno <a 59 href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a> se je vklopilo v 60 celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga 61 izdelal. <a href="/gnu/manifesto.html">Manifest GNU</a> si je zadal za cilj 62 izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. <a 63 href="/gnu/initial-announcement.html">Prvotna najava</a> projekta GNU prav 64 tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil 65 napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.</p> 66 67 <p> 68 Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za 69 določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro, 70 podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil 71 (TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window 72 System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po 73 prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.</p> 74 75 <p> 76 Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta 77 GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi 78 „distribuciji Linuxa”, <a 79 href="/philosophy/categories.html#GNUsoftware">programje GNU</a> največja 80 enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je 81 vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema 82 ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema 83 glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša 84 enobesedna izbira bila „GNU”.</p> 85 86 <p> 87 Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt 88 GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil 89 projekt, ki bi <a href="/software/gcc/">razvijal prevajalnik za C</a>, 90 čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil, 91 čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln <em>Unixu 92 podoben prosti sistem</em>: GNU.</p> 93 94 <p> 95 Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si 96 zaslužijo priznanje. A razlog, da je to <em>sistem</em> – in ne le zbirka 97 uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga 98 izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo 99 <em>popolnega</em> prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali, 100 ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a 101 nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih 102 ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za 103 programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta <a 104 href="/software/ghostscript/">Ghostscript</a>, in <a 105 href="/software/libc/">knjižnica GNU za C</a> so prav tako pomembni.</p> 106 107 <p> 108 Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in 109 delali smo tudi na jedru, <a href="/software/hurd/">GNU Hurd</a>, ki teče na 110 temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in 111 še vedno <a href="/software/hurd/hurd-and-linux.html">ga zaključujemo</a>.</p> 112 113 <p> 114 Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus 115 Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko <a 116 href="http://ftp.funet.fi/pub/linux/historical/kernel/old-versions/RELNOTES-0.01">združili 117 Linux s sistemom GNU</a> in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu 118 temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).</p> 119 120 <p> 121 Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo 122 trivialno. <a href="/software/libc/">Knjižnica GNU C</a> (na kratko 123 imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v 124 distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko 125 delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal – 126 težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo 127 dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem 128 opravili pomembno delo.</p> 129 130 <p> 131 Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z 132 denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU 133 C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in 134 najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te 135 knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.</p> 136 137 138 <p>Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in 139 upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno 140 uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov 141 sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.</p> 142 143 <p> 144 Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski 145 sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi 146 v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje 147 delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU, 148 vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.</p> 149 150 <p> 151 Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi 152 sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD; 153 gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala 154 ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj 155 gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.</p> 156 157 <div class="translators-notes"> 158 159 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> 160 </div> 161 </div> 162 163 <!-- for id="content", starts in the include above --> 164 <!--#include virtual="/server/footer.html" --> 165 <div id="footer"> 166 <div class="unprintable"> 167 168 <p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a 169 href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a 170 href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite 171 komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a 172 href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> 173 174 <p> 175 <!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, 176 replace it with the translation of these two: 177 178 We work hard and do our best to provide accurate, good quality 179 translations. However, we are not exempt from imperfection. 180 Please send your comments and general suggestions in this regard 181 to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> 182 183 <web-translators@gnu.org></a>.</p> 184 185 <p>For information on coordinating and submitting translations of 186 our web pages, see <a 187 href="/server/standards/README.translations.html">Translations 188 README</a>. --> 189 Prosimo oglejte si <a 190 href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske 191 podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega 192 članka.</p> 193 </div> 194 195 <!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to 196 files generated as part of manuals) on the GNU web server should 197 be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this 198 without talking with the webmasters or licensing team first. 199 Please make sure the copyright date is consistent with the 200 document. For web pages, it is ok to list just the latest year the 201 document was modified, or published. 202 203 If you wish to list earlier years, that is ok too. 204 Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying 205 years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable 206 year, i.e., a year in which the document was published (including 207 being publicly visible on the web or in a revision control system). 208 209 There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers 210 Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> 211 <p>Copyright © 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 Richard M. Stallman</p> 212 213 <p>This page is licensed under a <a rel="license" 214 href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons 215 Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> 216 217 <!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> 218 <div class="translators-credits"> 219 220 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> 221 Translation update: Roman Maurer</div> 222 223 <p class="unprintable"><!-- timestamp start --> 224 Zadnja sprememba: 225 226 $Date: 2017/02/20 21:03:48 $ 227 228 <!-- timestamp end --> 229 </p> 230 </div> 231 </div> 232 </body> 233 </html>