categories.html (16852B)
1 <!--#set var="PO_FILE" value='' 2 --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/categories.html" 3 --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" 4 --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2004-05-26" --> 5 6 <!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" 7 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> 8 9 <!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do 10 not update it manually, update the corresponding PO file instead. 11 The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). 12 For more info, contact web-translators@gnu.org. --> 13 14 <html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> 15 16 <head> 17 <!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> 18 <title>Kategorije prostega in neprostega programja - Projekt GNU - Free Software 19 Foundation</title> 20 <style type="text/css" media="screen"> 21 <!-- 22 #content #diagram { overflow: auto; margin: 2em 0; } 23 #diagram img { width: 31.7em; } 24 --> 25 26 </style> 27 28 <!--#include virtual="/philosophy/po/categories.translist" --> 29 <!--#include virtual="/server/banner.html" --> 30 <!--#include virtual="/server/outdated.html" --> 31 <h2>Kategorije prostega in neprostega programja</h2> 32 33 <p>Zavedajte se tudi <a href="/philosophy/words-to-avoid.html">besed, ki 34 povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali</a>.</p> 35 36 <!-- GNUN: localize URL /philosophy/category.png --> 37 <p id="diagram" class="c"> 38 <img src="/philosophy/category.png" alt=" [Kategorije programja] " /> 39 </p> 40 41 <p>Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne kategorije programja. Na voljo je 42 kot datoteka za <a href="/philosophy/category.sl.fig">XFig</a>, kot <a 43 href="/philosophy/category.sl.jpg">slika JPEG</a> in kot <a 44 href="/philosophy/category.sl.png">slika PNG</a>.</p> 45 46 <h3 id="FreeSoftware">Prosto programje</h3> 47 48 <p>Prosto programje (angl. free software) je programje, ki ga je vsakomur 49 dovoljeno uporabljati, kopirati in razširjati, bodisi dobesedno ali s 50 spremembami, bodisi zastonj ali proti plačilu. To še posebej pomeni, da mora 51 biti izvorna koda dostopna. „Če ni kode, ni programja.” To je poenostavljena 52 definicija; glejte tudi <a href="/philosophy/free-sw.html">polno definicijo 53 prostega programja</a>.</p> 54 55 <p>Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski 56 sistem, kot je GNU, ali proste različice <a 57 href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistema GNU/Linux</a>.</p> 58 59 <p>Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost – mnogo je 60 podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno 61 naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.</p> 62 63 <p>Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo 64 lastniško programje, včasih uporabljajo izraz „prosto programje”, ko 65 govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod 66 programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki 67 ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo 68 pod pojmom prosto programje.</p> 69 70 <p>Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen 71 izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da 72 vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto 73 programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.</p> 74 75 <p>Mnogo jezikov ima dve različni besedi za „prosto” kot v pojmu prostost in 76 „prosto” kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima „libre” in 77 „gratuit”. Angleščina ima besedo „gratis”, ki se nedvoumno nanaša na ceno, 78 vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na 79 prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna. (Na voljo 80 je seznam <a href="/philosophy/fs-translations.html">prevodov izraza “prosto 81 programje”</a> v različne druge jezike.)</p> 82 83 <p>Prosto programje je pogosto <a href="/software/reliability.html">bolj 84 zanesljivo</a> kot neprosto programje.</p> 85 86 <h3 id="OpenSource">Odprto programje</h3> 87 88 <p> 89 Izraz „odprto programje” (tudi odprta koda, angl. open source) uporabljajo 90 nekateri ljudje, ko želijo opisati bolj ali manj isto stvar kot je prosto 91 programje. Vendar je ta kriterij nekaj manj strog; sprejeli so nekatere 92 vrste licenčnih omejitev, ki smo jih mi zavrnili kot nesprejemljive.</p> 93 <p>Raje imamo izraz „<a 94 href="/philosophy/open-source-misses-the-point.html">prosto programje</a>”, 95 angl. free software; sledite povezavi, če vas zanimajo razlogi.</p> 96 97 <h3 id="PublicDomainSoftware">Programje v javni lasti</h3> 98 99 <p>Programje v javni lasti (angl. public domain software) je programje, ki 100 pravno ni zaščiteno. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer 101 <a href="#Non-CopyleftedFreeSoftware">prostega programja, ki ni izdano pod 102 načelom „copyleft”</a>, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremenjene 103 različice sploh niso prosti.</p> 104 105 <p>V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar 106 izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje 107 zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni 108 lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali 109 pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske 110 licence.</p> 111 112 <p>Včasih ljudje uporabljajo izraz „programje v javni lasti” v ohlapnem pomenu, 113 ko zares mislijo mean „<a href="#FreeSoftware">prosto</a>” ali „na voljo 114 zastonj”. Vendar je „javna last” pravni izraz in pomeni, natančno gledano, 115 „ni pravno zaščiten”. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate „javno last” 116 le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.</p> 117 118 <h3 id="CopyleftedSoftware">Programi, izdani pod načelom „copyleft”</h3> 119 120 <p>Programje, izdano pod načemom „copyleft” (angl. copylefted software) je 121 prosto programje, katerega pogoji razširjanja ne dovolijo distributerjem, da 122 bi med širjenjem ali spreminjanjem programja dodali dodatne omejitve. To 123 pomeni, da mora biti vsak izvod programja, tudi če je bil spremenjen, prosto 124 programje.</p> 125 126 <p>V projektu GNU izdamo pod načelom „copyleft” skoraj vse programje, ki ga 127 napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih 128 implicira izraz „prosto programje”. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in 129 kako uporabljamo „copyleft”, glejte spis <a 130 href="/copyleft/copyleft.html">Kaj je copyleft?</a></p> 131 132 <p>Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom „copyleft”, 133 morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov 134 kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom „copyleft”, zato lahko v 135 principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem 136 načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom 137 „copyleft”, uporablja licenco <a href="/copyleft/gpl.html">GNU General 138 Public License</a>. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno 139 „nezdružljivi”, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s 140 kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost, 141 da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom „copyleft”.</p> 142 143 <h3 id="Non-CopyleftedFreeSoftware">Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft”</h3> 144 145 <p>Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft” (angl. non-copylefted 146 free software) od avtorjev prihaja s pravico razširjanja in spreminjanja, in 147 tudi z dodajanjem dodatnih pogojev.</p> 148 149 <p>Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi 150 ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko 151 prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo 152 datoteko kot lastniški programski izdelek.</p> 153 154 <p>To ponazarja okenski sistem <a href="http://www.x.org">X Window 155 System</a>. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo 156 za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko 157 dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo 158 tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in 159 grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če 160 uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. <a 161 href="/philosophy/x.html">Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili 162 za neprosto programje</a>.</p> 163 164 <h3 id="GPL-CoveredSoftware">Programi izdani pod licenco GPL</h3> 165 166 <p>Licenca <a href="/copyleft/gpl.html">GNU GPL (General Public License)</a> je 167 določen nabor pogojev razširjanja za izdajanje programja skladno z načelom 168 „copyleft”. Projekt GNU jo uporablja kot pogoje razširjanja za večino 169 programja GNU.</p> 170 171 <h3 id="TheGNUsystem">Operacijski sistem GNU</h3> 172 173 <p><a href="/gnu/gnu-history.html">Sistem GNU</a> je popoln prost, Unixu 174 podoben, operacijski sistem.</p> 175 176 <p>Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse 177 <a href="#GNUsoftware">programje GNU</a>, kot tudi mnoge druge pakete, kot 178 sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.</p> 179 180 <p>Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna 181 izdaja „popolnega sistema GNU” je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU 182 z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je <a 183 href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistem GNU/Linux</a>, veja sistema GNU, ki 184 kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.</p> 185 186 <p>Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta 187 sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni 188 treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče 189 vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične 190 cilje.</p> 191 192 <h3 id="GNUprograms">Programi GNU</h3> 193 194 <p>Pojem „programi GNU” (angl. GNU programs) je ekvivalenten <a 195 href="#GNUsoftware">programju GNU</a>. Program Foo je program GNU, če je 196 programje GNU. Včasih tudi rečemo, da je „paket GNU”.</p> 197 198 <h3 id="GNUsoftware">Programje GNU</h3> 199 200 <p><a href="/software/software.html">Programje GNU</a> (angl. GNU software) je 201 programje, ki je izdano pod okriljem <a 202 href="/gnu/gnu-history.html">projekta GNU</a>. Če je program del programja 203 GNU, pravimo tudi, da je program GNU. Večina programja GNU je izdanega pod 204 načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa mora biti <a 205 href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> 206 207 <p>Večina programja GNU je izdanega pod načelom <a href= 208 "/copyleft/copyleft.html">copyleft</a>, vendar ne vse; vse programje GNU pa 209 mora biti <a href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> 210 211 <p>Nekatero programje GNU napiše <a href= 212 "http://www.fsf.org/about/staff/">osebje</a> ustanove <a 213 href="http://www.fsf.org/">Free Software Foundation</a>, vendar večino 214 programja GNU prispevajo <a 215 href="/people/people.html">prostovoljci</a>. Nekaj prispevanega programja je 216 pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno 217 zaščitili njegovi pisci.</p> 218 219 <h3 id="FSF-CopyrightedGNUSoftware"></h3> 220 221 <h3 id="non-freeSoftware"><a id="ProprietarySoftware"></a>Neprosto programje, lastniško programje</h3> 222 223 <p>Neprosto (lastniško) programje je programje, ki ni niti prosto. Njegova raba, 224 razširjanje in spreminjanje so prepovedani ali zahtevajo, da vprašate za 225 dovoljenje, ali so omejeni do te mere, da tega v resnici ne morete početi.</p> 226 227 <p>Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike 228 ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za 229 specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega, 230 se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.</p> 231 232 <p>V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili 233 Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega 234 nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta 235 izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in 236 vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost 237 operacijski sistem.</p> 238 239 <p>Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu 240 sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili 241 sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.</p> 242 243 <h3 id="freeware">Zastonjsko programje</h3> 244 245 <p>Izraz „zastonjsko programje” (angl. freeware) nima jasno sprejete 246 definicije, vendar se pogosto uporablja za pakete, ki dovoljujejo 247 razširjanje, vendar ne spreminjanja (in njihova izvorna koda ni na 248 voljo). Ti paketi niso prosto programje, zato prosimo ne uporabljajte 249 „zastonjsko programje” pri sklicevanju na „prosto programje” (angl. free 250 software).</p> 251 252 <h3 id="shareware">Programi na pokušino</h3> 253 254 <p>Programje na pokušino (angl. shareware) je programje, ki ljudem dovoljuje 255 razširjanje izvodov, vendar pravi, da vsakdo, ki želi še naprej uporabljati 256 izvod, <em>mora</em> plačati licenčnino.</p> 257 258 <p>Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva 259 razloga sta, da ni:</p> 260 261 <ul> 262 <li>Pri večini programov na pokušino ni dostopna izvorna koda; programa torej 263 sploh ne morete spremeniti.</li> 264 <li>Program na pokušino ne pride z dovoljenjem izdelave kopije in nameščanja 265 brez plačila licenčnine, niti za posameznike, ki se ukvarjajo z nepridobitno 266 dejavnostjo. (V praksi ljudje pogosto zanemarijo pogoje razširjanja in 267 program kljub neplačilu še naprej uporabljajo, vendar pogoji tega ne 268 dovoljujejo.)</li> 269 </ul> 270 271 <h3 id="commercialSoftware">Komercialno programje</h3> 272 273 <p> Komercialno programje (angl. commercial software) je programje, ki ga 274 razvija podjetje, s ciljem zaslužiti pri rabi programja. „Komercialno” in 275 „lastniško” nista ista stvar! Večina komercialnega programja je <a 276 href="#ProprietarySoftware">lastniškega</a>, vendar obstaja komercialno 277 prosto programje, in obstaja nekomercialno neprosto programje.</p> 278 279 <p>Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je 280 prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko 281 njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci 282 rečejo, „Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom”. Prodajalec 283 odgovori, „GNU Ada <em>je</em> komercialni prevajalnik; slučajno je tudi 284 prosto programje”.</p> 285 <p>Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada 286 prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je 287 hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor 288 koristen.</p> 289 <p>Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje 290 mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete „komercialno”, 291 ko mislite „lastniško”.</p> 292 293 <div class="translators-notes"> 294 295 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> 296 </div> 297 </div> 298 299 <!-- for id="content", starts in the include above --> 300 <!--#include virtual="/server/footer.html" --> 301 <div id="footer"> 302 <div class="unprintable"> 303 304 <p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a 305 href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a 306 href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite 307 komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a 308 href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> 309 310 <p> 311 <!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, 312 replace it with the translation of these two: 313 314 We work hard and do our best to provide accurate, good quality 315 translations. However, we are not exempt from imperfection. 316 Please send your comments and general suggestions in this regard 317 to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> 318 319 <web-translators@gnu.org></a>.</p> 320 321 <p>For information on coordinating and submitting translations of 322 our web pages, see <a 323 href="/server/standards/README.translations.html">Translations 324 README</a>. --> 325 Prosimo oglejte si <a 326 href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske 327 podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega 328 članka.</p> 329 </div> 330 331 <p>Copyright © 1996, 1997, 1998, 2001 Free Software Foundation, Inc.</p> 332 333 <p>This page is licensed under a <a rel="license" 334 href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons 335 Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> 336 337 <!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> 338 <div class="translators-credits"> 339 340 <!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> 341 Translation: Roman Maurer</div> 342 343 <p class="unprintable"><!-- timestamp start --> 344 Zadnja sprememba: 345 346 $Date: 2017/02/20 21:03:48 $ 347 348 <!-- timestamp end --> 349 </p> 350 </div> 351 </div> 352 </body> 353 </html>