From 1ae0306a3cf2ea27f60b2d205789994d260c2cce Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Christian Grothoff Date: Sun, 11 Oct 2020 13:29:45 +0200 Subject: add i18n FSFS --- .../blog/articles/sl/linux-and-gnu.html | 233 +++++++++++++++++++++ 1 file changed, 233 insertions(+) create mode 100644 talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html') diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html new file mode 100644 index 0000000..8609296 --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html @@ -0,0 +1,233 @@ + + + + + + + + + +Linux in GNU - Projekt GNU - Free Software Foundation + + + + + + +

Linux in system GNU

+ +

napisal Richard +Stallman

+ +

+Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico sistema GNU, ne da bi se +tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema +GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom +„Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta +sistem povezan s projektom GNU.

+ +

+Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega +jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega +operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim +sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.

+ +

+Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in +celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba +imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.

+ +

+Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se +tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime +nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko +je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli, +da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za +izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na +voljo.

+ +

+Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno prosto programje se je vklopilo v +celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga +izdelal. Manifest GNU si je zadal za cilj +izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. Prvotna najava projekta GNU prav +tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil +napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.

+ +

+Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za +določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro, +podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil +(TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window +System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po +prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.

+ +

+ Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta +GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi +„distribuciji Linuxa”, programje GNU največja +enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je +vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema +ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema +glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša +enobesedna izbira bila „GNU”.

+ +

+Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt +GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil +projekt, ki bi razvijal prevajalnik za C, +čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil, +čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln Unixu +podoben prosti sistem: GNU.

+ +

+Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si +zaslužijo priznanje. A razlog, da je to sistem – in ne le zbirka +uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga +izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo +popolnega prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali, +ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a +nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih +ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za +programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta Ghostscript, in knjižnica GNU za C so prav tako pomembni.

+ +

+Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in +delali smo tudi na jedru, GNU Hurd, ki teče na +temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in +še vedno ga zaključujemo.

+ +

+Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus +Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko združili +Linux s sistemom GNU in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu +temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).

+ +

+Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo +trivialno. Knjižnica GNU C (na kratko +imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v +distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko +delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal – +težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo +dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem +opravili pomembno delo.

+ +

+Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z +denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU +C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in +najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te +knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.

+ + +

Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in +upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno +uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov +sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.

+ +

+Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski +sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi +v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje +delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU, +vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.

+ +

+Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi +sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD; +gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala +ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj +gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.

+ +
+ + +
+ + + + + + + + -- cgit v1.2.3