From 1ae0306a3cf2ea27f60b2d205789994d260c2cce Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Christian Grothoff Date: Sun, 11 Oct 2020 13:29:45 +0200 Subject: add i18n FSFS --- .../blog/articles/sl/categories.html | 353 +++++++++++++++++++++ 1 file changed, 353 insertions(+) create mode 100644 talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html') diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html new file mode 100644 index 0000000..985d058 --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html @@ -0,0 +1,353 @@ + + + + + + + + + + +Kategorije prostega in neprostega programja - Projekt GNU - Free Software +Foundation + + + + + +

Kategorije prostega in neprostega programja

+ +

Zavedajte se tudi besed, ki +povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali.

+ + +

+ [Kategorije programja] +

+ +

Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne kategorije programja. Na voljo je +kot datoteka za XFig, kot slika JPEG in kot slika PNG.

+ +

Prosto programje

+ +

Prosto programje (angl. free software) je programje, ki ga je vsakomur +dovoljeno uporabljati, kopirati in razširjati, bodisi dobesedno ali s +spremembami, bodisi zastonj ali proti plačilu. To še posebej pomeni, da mora +biti izvorna koda dostopna. „Če ni kode, ni programja.” To je poenostavljena +definicija; glejte tudi polno definicijo +prostega programja.

+ +

Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski +sistem, kot je GNU, ali proste različice sistema GNU/Linux.

+ +

Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost – mnogo je +podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno +naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.

+ +

Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo +lastniško programje, včasih uporabljajo izraz „prosto programje”, ko +govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod +programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki +ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo +pod pojmom prosto programje.

+ +

Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen +izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da +vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto +programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.

+ +

Mnogo jezikov ima dve različni besedi za „prosto” kot v pojmu prostost in +„prosto” kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima „libre” in +„gratuit”. Angleščina ima besedo „gratis”, ki se nedvoumno nanaša na ceno, +vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na +prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna. (Na voljo +je seznam prevodov izraza “prosto +programje” v različne druge jezike.)

+ +

Prosto programje je pogosto bolj +zanesljivo kot neprosto programje.

+ +

Odprto programje

+ +

+ Izraz „odprto programje” (tudi odprta koda, angl. open source) uporabljajo +nekateri ljudje, ko želijo opisati bolj ali manj isto stvar kot je prosto +programje. Vendar je ta kriterij nekaj manj strog; sprejeli so nekatere +vrste licenčnih omejitev, ki smo jih mi zavrnili kot nesprejemljive.

+

Raje imamo izraz „prosto programje”, +angl. free software; sledite povezavi, če vas zanimajo razlogi.

+ +

Programje v javni lasti

+ +

Programje v javni lasti (angl. public domain software) je programje, ki +pravno ni zaščiteno. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer +prostega programja, ki ni izdano pod +načelom „copyleft”, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremenjene +različice sploh niso prosti.

+ +

V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar +izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje +zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni +lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali +pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske +licence.

+ +

Včasih ljudje uporabljajo izraz „programje v javni lasti” v ohlapnem pomenu, +ko zares mislijo mean „prosto” ali „na voljo +zastonj”. Vendar je „javna last” pravni izraz in pomeni, natančno gledano, +„ni pravno zaščiten”. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate „javno last” +le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.

+ +

Programi, izdani pod načelom „copyleft”

+ +

Programje, izdano pod načemom „copyleft” (angl. copylefted software) je +prosto programje, katerega pogoji razširjanja ne dovolijo distributerjem, da +bi med širjenjem ali spreminjanjem programja dodali dodatne omejitve. To +pomeni, da mora biti vsak izvod programja, tudi če je bil spremenjen, prosto +programje.

+ +

V projektu GNU izdamo pod načelom „copyleft” skoraj vse programje, ki ga +napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih +implicira izraz „prosto programje”. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in +kako uporabljamo „copyleft”, glejte spis Kaj je copyleft?

+ +

Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom „copyleft”, +morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov +kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom „copyleft”, zato lahko v +principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem +načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom +„copyleft”, uporablja licenco GNU General +Public License. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno +„nezdružljivi”, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s +kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost, +da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom „copyleft”.

+ +

Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft”

+ +

Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft” (angl. non-copylefted +free software) od avtorjev prihaja s pravico razširjanja in spreminjanja, in +tudi z dodajanjem dodatnih pogojev.

+ +

Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi +ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko +prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo +datoteko kot lastniški programski izdelek.

+ +

To ponazarja okenski sistem X Window +System. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo +za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko +dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo +tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in +grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če +uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili +za neprosto programje.

+ +

Programi izdani pod licenco GPL

+ +

Licenca GNU GPL (General Public License) je +določen nabor pogojev razširjanja za izdajanje programja skladno z načelom +„copyleft”. Projekt GNU jo uporablja kot pogoje razširjanja za večino +programja GNU.

+ +

Operacijski sistem GNU

+ +

Sistem GNU je popoln prost, Unixu +podoben, operacijski sistem.

+ +

Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse +programje GNU, kot tudi mnoge druge pakete, kot +sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.

+ +

Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna +izdaja „popolnega sistema GNU” je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU +z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je sistem GNU/Linux, veja sistema GNU, ki +kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.

+ +

Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta +sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni +treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče +vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične +cilje.

+ +

Programi GNU

+ +

Pojem „programi GNU” (angl. GNU programs) je ekvivalenten programju GNU. Program Foo je program GNU, če je +programje GNU. Včasih tudi rečemo, da je „paket GNU”.

+ +

Programje GNU

+ +

Programje GNU (angl. GNU software) je +programje, ki je izdano pod okriljem projekta GNU. Če je program del programja +GNU, pravimo tudi, da je program GNU. Večina programja GNU je izdanega pod +načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa mora biti prosto programje.

+ +

Večina programja GNU je izdanega pod načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa +mora biti prosto programje.

+ +

Nekatero programje GNU napiše osebje ustanove Free Software Foundation, vendar večino +programja GNU prispevajo prostovoljci. Nekaj prispevanega programja je +pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno +zaščitili njegovi pisci.

+ +

+ +

Neprosto programje, lastniško programje

+ +

Neprosto (lastniško) programje je programje, ki ni niti prosto. Njegova raba, +razširjanje in spreminjanje so prepovedani ali zahtevajo, da vprašate za +dovoljenje, ali so omejeni do te mere, da tega v resnici ne morete početi.

+ +

Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike +ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za +specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega, +se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.

+ +

V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili +Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega +nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta +izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in +vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost +operacijski sistem.

+ +

Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu +sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili +sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.

+ +

Zastonjsko programje

+ +

Izraz „zastonjsko programje” (angl. freeware) nima jasno sprejete +definicije, vendar se pogosto uporablja za pakete, ki dovoljujejo +razširjanje, vendar ne spreminjanja (in njihova izvorna koda ni na +voljo). Ti paketi niso prosto programje, zato prosimo ne uporabljajte +„zastonjsko programje” pri sklicevanju na „prosto programje” (angl. free +software).

+ +

Programi na pokušino

+ +

Programje na pokušino (angl. shareware) je programje, ki ljudem dovoljuje +razširjanje izvodov, vendar pravi, da vsakdo, ki želi še naprej uporabljati +izvod, mora plačati licenčnino.

+ +

Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva +razloga sta, da ni:

+ + + +

Komercialno programje

+ +

Komercialno programje (angl. commercial software) je programje, ki ga +razvija podjetje, s ciljem zaslužiti pri rabi programja. „Komercialno” in +„lastniško” nista ista stvar! Večina komercialnega programja je lastniškega, vendar obstaja komercialno +prosto programje, in obstaja nekomercialno neprosto programje.

+ +

Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je +prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko +njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci +rečejo, „Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom”. Prodajalec +odgovori, „GNU Ada je komercialni prevajalnik; slučajno je tudi +prosto programje”.

+

Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada +prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je +hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor +koristen.

+

Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje +mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete „komercialno”, +ko mislite „lastniško”.

+ +
+ + +
+ + + + + + + + -- cgit v1.2.3