diff options
Diffstat (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html')
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html | 445 |
1 files changed, 445 insertions, 0 deletions
diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html new file mode 100644 index 0000000..867bfbc --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/right-to-read.html @@ -0,0 +1,445 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/right-to-read.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2007-06-08" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Pravica brati - GNU Project - Free Software Foundation</title> +<style type="text/css" media="print,screen"><!-- +blockquote { + font-style: italic; + margin: 0 6%; +} +blockquote cite { + font-style: normal; +} +.announcement { + margin: 2em 0; +} +#AuthorsNote ul, #AuthorsNote li { + margin: 0; +} +#AuthorsNote li p { + margin-top: 1em; +} +#AuthorsNote li p.emph-box { + margin: .5em 3%; + background: #f7f7f7; + border-color: #e74c3c; +} +@media (min-width: 53em) { + .announcement { + text-align: center; + background: #f5f5f5; + border-left: .3em solid #fc7; + border-right: .3em solid #fc7; + } + #AuthorsNote .columns > + p:first-child, + #AuthorsNote li p.inline-block { + margin-top: 0; + } + #AuthorsNote .columns p.emph-box { + margin: .5em 6%; + } +} +--> +</style> + +<!--#include virtual="/philosophy/po/right-to-read.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<h2 class="center">Pravica brati</h2> + +<p class="byline center"> +<a href="http://www.stallman.org/">Richard Stallman</a></p> +<p class="center"> +<em>Esej je bil prvič objavljen februarja 1997 v reviji <cite>Communications +of the ACM</cite> (letnik 40, številka 2).</em></p> +<hr class="thin" /> + +<div class="article"> +<blockquote class="center"><p> + Iz <cite>Pot v Tycho</cite>, zbirke esejev o predhodnikih Lunarne +Revolucije, objavljene v Mestu Luna 2096. +</p></blockquote> + +<div class="columns"> +<p> +Za Dana Herberta se je pot do Tychota začela na fakulteti – ko ga je Lissa +Lenz prosila, če ji posodi svoj računalnik. Njen se je pokvaril, in če si ne +bo izposodila drugega, bo padla na izpitnem projektu. Nikogar si ni upala +vprašati, razen Dana.</p> + +<p> +To je Dana postavilo pred dilemo. Moral bi ji pomagati – a če ji posodi svoj +računalnik, bo morda brala njegove knjige. Razen dejstva, da greš lahko v +zapor za mnogo let če komu omogočiš, da bere tvoje knjige, ga je njena +prošnja najprej čisto šokirala. Tako kot vse, so tudi njega od osnovne šole +dalje učili da je deljenje knjig grdo in narobe – nekaj, kar počnejo samo +pirati.</p> + +<p> +Poleg tega ni bilo veliko možnosti, da ga SPA – Software Protection +Authority (Agencija za zaščito programske opreme) ne bi ujela. Na seminarju +o programski opremi se je Dan naučil da ima vsaka knjiga sistem za nadzor +spoštovanja avtorskih pravic, ki Centralni Licenčni Agenciji sporoči kdaj, +kje in kdo je prebral knjigo. (To informacijo so uporabljali za lovljenje +bralnih piratov, pa tudi za prodajo uporabniških profilov maloprodajnim +trgovinam). Naslednjič, ko bo njegov računalnik vključen v omrežje, ga bo +Centralna Licenčna Agencija odkrila. On, kot lastnik računalnika, pa bo +prejel najhujšo možno kazen, ker ni preprečil zločina.</p> + +<p> +Seveda, Lissa morda ni nujno nameravala brati njegovih knjig. Morda je +želela računalnik le za to, da bi napisala svojo seminarsko nalogo. Toda Dan +je vedel, da Lissa prihaja iz družine iz srednjega razreda in si težko +privošči plačevanje šolnine, celo prispeveka za branje. Branje njegovih +knjig bi bil lahko edini način, da bi diplomirala. Razumel je situacijo: +tudi on sam je moral najeti posojilo, da je lahko plačal vse študijsko +gradivo in znanstvene članke, ki jih je moral prebrati (10% pristojbin za +branje gradiv je šlo raziskovalcem, ki so jih napisali; ker je Dan načrtoval +akademsko kariero, je upal, da mu bodo tudi njegovi članki, če bodo pogosto +citirani, prinesli dovolj denarja, da bo odplačal svoj kredit).</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Kasneje je Dan izvedel, da so bili časi, ko je šel lahko kdorkoli v +knjižnico in bral strokovne revije in celo knjige, ne da bi mu bilo potrebno +za to plačati. Obstajali so celo neodvisni raziskovalci, ki so prebrali na +tisoče strani brez državnih knjižničnih dovoljenj. Toda v 1990-tih so tako +komercialni, kot tudi neprofitni izdajatelji strokovnih revij pričeli +zaračunavati pristojbine za dostop. Od leta 2047 so bile knjižnice, ki so +ponujale javen dostop do študijskega gradiva le še bled spomin.</p> + +<p> +Seveda so obstajali načini kako zaobiti SPA in Centralno Licenčno +Agencijo. A že same po sebi so bile nezakonite. Dan je imel sošolca pri +računalništvu, Franka Martuccija, ki si je prodobil prepovedani +razhroščevalnik (programsko orodje, ki omogoča analizo delovanja in +popravljanje binarnih računalniških programov, op. prev.) ter z njim +preskočil program za nadzor spoštovanja avtorskih pravic pri branju +knjig. Toda o tem je povedal preveč prijateljem in nekdo ga je v zameno za +nagrado izdal SPA (študente, ki so bili globoko v dolgovih je bilo mogoče +hitro premamiti v izdajo). V letu 2047 je bil Frank v zaporu, a ne zaradi +piratskega branja knjig, pač pa zaradi posedovanja razhroščevalnika.</p> + +<p> +Dan je kasneje izvedel, da so bili včasih časi, ko je kdorkoli lahko imel +razhroščevalna orodja. Obstajala so celo brezplačna razhroščevalna orodja na +CD-jih ali na internetu. Toda običajni uporabniki so jih pričeli uporabljati +za izogibanje sistemom za nadzor spoštovanja avtorskih pravic in navsezadnje +je sodišče razsodilo, da je to postalo njihova glavna uporaba. To je +pomenilo, da so postali nezakoniti, razvijalci razhroščevalnikov pa so bili +poslani v zapor.</p> + +<p> +Programerji so še vedno potrebovali razhroščevalna orodja, toda proizvajalci +teh orodij so od leta 2047 prodajali samo označene kopije in še to le +licenciranim in uradno zapriseženim programerjem. Razhroščevalnik, ki ga je +Dan uporabljal pri pouku računalništva je bil zavarovan za posebnim požarnim +zidom in ga je bilo mogoče uporabiti le za šolske naloge.</p> + +<p> +Sisteme za nadzor spoštovanja avtorskih pravic je bilo mogoče zaobiti tudi z +namestitvijo prilagojenega jedra operacijskega sistema. Ščasoma je Dan +izvedel da so okrog začetka stoletja obstajala prosta jedra operacijskega +sistema ter celo popolnoma prosti operacijski sistemi. A ne samo, da so bili +nezakoniti tako kot razhroščevalniki, celo namestiti jih ni bilo mogoče ne +da bi vedel administratorsko geslo svojega računalnika. In tega vam seveda +nista povedala ne FBI, niti Microsoftova tehnična podpora.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Dan je zaključil, da ne more preprosto posoditi Lissi svojega +računalnika. Toda hkrati ji tudi ni mogel odbiti prošnje, saj jo je +ljubil. Vsaka priložnost, da je govoril z njo, ga je navdala z veseljem. In +to, da je za pomoč zaprosila njega je pomenilo, da morda tudi ona ljubi +njega.</p> + +<p> +Dan je dilemo razrešil tako, da je storil nekaj še bolj nezaslišanega - +posodil ji je svoj računalnik in ji povedal svoje geslo. Če bo sedaj Lissa +brala njegove knjige, bodo pri Centralni Licenčni Agenciji mislili, da jih +je bral on. To je bil še vedno zločin, a SPA ga ne bo samodejno +odkrila. Odkrili ga bodo samo, če ga bo Lissa prijavila.</p> + +<p> +Seveda, če bo njegova fakulteta kdaj odkrila, da je Lissi dal svoje lastno +geslo bo to končalo študijsko kariero obeh, ne glede na to za kaj bi Lissa +geslo uporabila. Fakultetna politika je bila da je vsakršno oviranje +njihovih sistemov za nadzor študentske uporabe računalnikov disciplinski +prekršek. Vseeno je bilo, če si storil kaj škodljivega - prekršek je bil že +poiskus oteževanja nadzora nad teboj. Predpostavili so, da to pomeni, da +počneš nekaj drugega prepovedanega in ni jim bilo potrebno vedeti kaj je to.</p> + +<p> +Študentje navadno zaradi takšnih prekrškov niso bili izključeni – vsaj ne +neposredno. Namesto tega jim je bil onemogočen dostop do šolskih +računalniških sistemov in neizogibno so padli na izpitih.</p> + +<p> +Kasneje je Dan izvedel, da se je tovrstna univerzitetna politika začela +konec 1980-tih, ko so študentje še množično uporabljali računalnike. Pred +tem so imele univerze drugačen disciplinski pristop; kaznovale so samo +dejavnosti, ki so bile škodljive, ne pa tudi tistih, ki so bile le sumljive.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div class="columns"> +<p> +Lissa Dana ni prijavila SPA. Njegova odločitev da ji bo pomagal je privedla +do njune poroke, pa tudi do izpraševanja kaj so ju učili o piratstvu ko sta +bila še otroka. Par je pričel brati o zgodovini avtorskih pravic, o +Sovjetski zvezi in njihovih omejitvah tiskanja in kopiranja ter celo +originalno ameriško ustavo. Preselila sta se v Luno, kjer sta spoznala +druge, ki so prav tako zbežali pred dolgo roko SPA. Ko se je pričela Vstaja +Tycho v letu 2062, je univerzalna pravica do branja postala eden njihovih +glavnih uporniških ciljev.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> + +<div id="AuthorsNote"> +<h3>Avtorjev pripis</h3> + +<p style="position:relative; bottom:.5em"><em>Zapis je bil osvežen leta 2002.</em></p> + +<ul class="no-bullet"> +<li> +<div class="columns"> +<p> +Pravica do branja je bitka, ki se bojuje že danes. Kljub temu, da bo morda +lahko preteklo 50 let do tega, da bo današnji način življenja izginil, je +bila večina specifičnih zakonov in praks omenjenih v eseju že +predlaganih. Mnogi predlogi so v ZDA in drugod že uzakonjeni. V ZDA je leta +1998 Digital Millenium Copyright Act vspostavil pravno osnovo za omejevanje +branja in posojanja elektronskih knjig (in tudi ostalih podatkov). Podobne +omejitve je leta 2001 z Direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi +predlagala Evropska Unija.</p> + +<p> +V letu 2001 je s strani Disneya sponzorirani senator Fritz Hollings +predlagal zakon SSSCA (Security Systems Standards and Certification Act, +op. prev.), ki bi zahteval, da je v vsak nov računalnik vgrajena +infrastruktura za omejevanje kopiranja, ki je uporabnik ne bi mogel +zaobiti. A ideje o uvedbi Clipper čipa ter ideje ameriške vlade o uvedbi +obveznega depozita šifrirnih ključev kažejo dolgoročni trend: uporabniku se +jemlje zmožnost nadzora nad računalniškimi sistemi. Predlog zakona SSSCA se +je kasneje preimenoval v CBDTPA (Consumer Broadband and Digital Television +Promotion Act, op. prev.) (razlagajte si kratico kot “Consume But Don't Try +Programming Act” - “bodi potrošnik a ne poiskušaj programirati”).</p> + +<p> +Istega leta so ZDA pričele na podlagi pogodbe o ameriškem prosto trgovinskem +območju (FTAA – Free Trade Agreement of Americas) vsiljevati enaka pravila +tudi za vse ostale države zahodne poloble. FTAA je eden od t.im. “prosto +trgovinskih” pogodb, ki pa je v resnici ustvarjena zato, da <a +href="https://stallman.org/business-supremacy-treaties.html">poveča vpliv +podjetij nad demokratičnimi vladami</a>. Vsiljevanje zakonov kakršen je DMCA +je popolnoma v tem duhu. Nevladna organizacija <a +href="http://www.eff.org">Electronic Frontier Foundation</a> zato prosi +ljudi, da razložijo drugim vladam zakaj naj bi nasprotovale takim načrtom.</p> + +<p> +Do predkratkim je veljala le ena izjema: ideja iz eseja, da bi FBI in +Microsoft imela administracijska gesla osebnih računalnikov, ki jih ne bi +razkrila uporabnikom, se do leta 2002 še ni pojavila. Danes pa jo že poznamo +pod imenom Trusted Computing oz. Palladium.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> +</li> + +<li> +<div class="columns"> +<p> +V času nastanka tega eseja je SPA grozila majhnim ponudnikom dostopa do +interneta, naj jim omogočijo nadzor vseh svojih uporabnikov. Večina +ponudnikov se je ob grožnjah predala, saj si niso mogli privoščiti bitke na +sodišču. Eden od ponudnikov dostopa do interneta, Community ConneXion iz +Oaklanda, se je zahtevam uprl in so ga dejansko tožili. SPA je kasneje tožbo +opustila vendar je nato z zakonom DMCA dobila moč, ki si jo je želela.</p> + +<p> +Vlogo policista SPA, kar je v bistvu kratica za Združenje založnikov +programske opreme (Software Publisher's Association), je zamenjala BSA ali +Business Software Alliance. Ta še ni, vsaj zaenkrat, uradna policijska +enota, neuradno pa se že obnaša tako. Z uporabljanjem metod, ki spominjajo +na nekdanjo Sovjetsko zvezo, poziva ljudi k ovajanju sodelavcev in +prijateljev. Kampanja BSA v Argentini v letu 2001 je namigovala, da bodo +uporabniki, ki delijo programsko opremo, v zaporu posiljeni.</p> +</div> +<div class="column-limit"></div> +</li> + +<li> +<div class="reduced-width"> +<p> +Univerzitetne varnostne politike opisane v eseju ravno tako niso +izmišljene. Za primer si lahko ogledamo izpis sporočila ob prijavi v +računalnik ene od univerz v okolici Chicaga:</p> + +<blockquote><p> +“Ta sistem lahko uporabljajo samo avtorizirani uporabniki. Aktivnosti +posameznikov, ki uporabljajo ta računalnik brez dovoljenja oz. bodo +prekoračili svoje pravice bodo nadzorovane in zabeležene s strani +računalniškega osebja. V času nadzorovanja uporabnikov, ki nedopustno +uporabljajo ta sistem ali v času vzdrževanja sistema so lahko nadzorovane +tudi aktivnosti legitimnih uporabnikov. Vsakdo, ki uporablja ta sistem se +izrecno strinja s takšnim nadzorovanjem, prav tako pa je opozorjen, da v +primeru, da ta nadzor odkrije možne dokaze o nezakoniti dejavnosti ali +kršitvi Univezitetnih pravil, računalniško osebje lahko tako zbrane dokaze +posreduje vodstvu Univerze in/ali ustreznim državnim organom” +</p></blockquote> + +<p> +To je zanimiv pristop k četrtemu amandmaju k ameriški ustavi (ameriška +različica pravice do zasebnosti op. prev.): večino prisili k vnaprejšnji +odpovedi tej pravici.</p> +</div> +</li> +</ul> +<div class="column-limit"></div> +</div> + +<h3 id="BadNews">Slabe novice</h3> + +<p> +<a href="#AuthorsNote">Avtorjev pripis</a> govori o bitki za pravico do +branja in elektronskem nadzoru. Bitka se pričenja sedaj – na spodnjih dveh +povezavah si lahko preberete o tehnologijah, ki so bile razvite zato, da bi +vam onemogočile pravico do branja: +</p> +<ul> +<li><p><a +href="http://www.zdnet.com/article/seybold-opens-chapter-on-digital-books/"> +Electronic Publishing</a>: članek o distribuciji knjig v elektronski obliki +in posledicah sistema avtorskih pravic na pravico do branja.</p></li> + +<li><p><a +href="http://news.microsoft.com/1999/08/30/microsoft-announces-new-software-for-reading-on-screen/"> +Books inside Computers</a>: programska oprema, ki nadzoruje kdo lahko bere +knjige in dokumente na osebnem računalniku.</p></li> +</ul> +<div class="column-limit"></div> + +<h3 id="References" style="font-size: 1.2em">Viri</h3> + +<ul> + <li>The administration's “White Paper”: Information Infrastructure Task Force, +Intellectual Property [<a href="/philosophy/not-ipr.html">sic</a>] and the +National Information Infrastructure: The Report of the Working Group on +Intellectual Property [sic] Rights (1995).</li> + + <li><a href="http://www.wired.com/wired/archive/4.01/white.paper_pr.html">An +explanation of the White Paper: The Copyright Grab</a>, Pamela Samuelson, +<cite>Wired</cite>, January 1st, 1996.</li> + + <li><a href="http://www.law.duke.edu/boylesite/sold_out.htm">Sold Out</a>, James +Boyle, <cite>New York Times</cite>, March 31, 1996.</li> + + <li><a +href="http://web.archive.org/web/20130508120533/http://www.interesting-people.org/archives/interesting-people/199611/msg00012.html">Public +Data or Private Data</a>, Dave Farber, <cite>Washington Post</cite>, +November 4, 1996.</li> + + <li><a +href="https://web.archive.org/web/20151113122141/http://public-domain.org/">Union +for the Public Domain</a> – organizacija, katere cilj je odpor in odprava +prekomernega podaljšanja avtorskih pravic in patentiranja.</li> +</ul> +</div> + +<hr class="thin" /> +<blockquote id="fsfs"><p class="big">Esej je bil objavljen v knjigi <a +href="http://shop.fsf.org/product/free-software-free-society/"><cite>Free +Software, Free Society: The Selected Essays of Richard +M. Stallman</cite></a>.</p></blockquote> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> + </div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to + files generated as part of manuals) on the GNU web server should + be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this + without talking with the webmasters or licensing team first. + Please make sure the copyright date is consistent with the + document. For web pages, it is ok to list just the latest year the + document was modified, or published. + + If you wish to list earlier years, that is ok too. + Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying + years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable + year, i.e., a year in which the document was published (including + being publicly visible on the web or in a revision control system). + + There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers + Information document, www.gnu.org/prep/maintain. --> +<p>Copyright © 1996, 2002 Richard Stallman</p> + +<p>===63===</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation 2006 Matej Kovačič in Matic Ahačič</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> +Zadnja sprememba: + +$Date: 2019/10/25 17:54:44 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> |