summaryrefslogtreecommitdiff
path: root/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html
diff options
context:
space:
mode:
Diffstat (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html')
-rw-r--r--talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html233
1 files changed, 233 insertions, 0 deletions
diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html
new file mode 100644
index 0000000..8609296
--- /dev/null
+++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/linux-and-gnu.html
@@ -0,0 +1,233 @@
+<!--#set var="PO_FILE" value=''
+ --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/gnu/linux-and-gnu.html"
+ --><!--#set var="DIFF_FILE" value=""
+ --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2002-08-19" -->
+
+<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
+ "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
+<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl">
+
+<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do
+ not update it manually, update the corresponding PO file instead.
+ The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz).
+ For more info, contact web-translators@gnu.org. -->
+
+<head>
+<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" -->
+<title>Linux in GNU - Projekt GNU - Free Software Foundation</title>
+<meta http-equiv="Keywords" content="GNU, FSF, Free Software Foundation, Linux, Emacs, GCC, Unix, Free Software, Operating System, GNU Kernel, HURD, GNU HURD, Hurd" />
+<meta http-equiv="Description" content="Since 1983, developing the free Unix style operating system GNU, so that computer users can have the freedom to share and improve the software they use." />
+
+<!--#include virtual="/gnu/po/linux-and-gnu.translist" -->
+<!--#include virtual="/server/banner.html" -->
+<!--#include virtual="/server/outdated.html" -->
+<h2>Linux in system GNU</h2>
+
+<p><strong>napisal <a href="http://www.stallman.org">Richard
+Stallman</a></strong></p>
+
+<p>
+Mnogi uporabniki računalnikov vsak dan poganjajo spremenjeno različico <a
+href="/philosophy/categories.html#TheGNUsystem">sistema GNU</a>, ne da bi se
+tega sploh zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin je različica sistema
+GNU, ki je dandanes najbolj uporabljana, bolj pogosto znana pod imenom
+„Linux” in mnogi uporabniki se sploh ne zavedajo, v kolikšni meri je ta
+sistem povezan s <a href="/gnu/gnu-history.html">projektom GNU</a>.</p>
+
+<p>
+Linux zares obstaja; to je jedro, ki ga ti ljudje uporabljajo. A le samega
+jedra ne morete uporabljati; jedro je uporabno le kot del celotnega
+operacijskega sistema. Linux se navadno uporablja skupaj z operacijskim
+sistemom GNU: sistem je v osnovi GNU, z Linuxom, ki deluje kot jedro.</p>
+
+<p>
+Mnogo uporabnikov se ne zaveda povsem razlike med jedrom, ki je Linux, in
+celotnim sistemom, ki ga pomotoma tudi imenujejo „Linux”. Dvoumna uporaba
+imena pa ne pripomore k boljšemu razumevanju.</p>
+
+<p>
+Navadno programerji vedo, da je Linux jedro. A ker v glavnem slišijo, da se
+tudi celotnemu sistemu reče „Linux”, pogosto predvidevajo, da je to ime
+nastalo iz zgodovinskih razlogov. Mnogi, denimo, mislijo, da so po tem, ko
+je Linus Torvalds nehal pisati jedro, njegovi prijatelji pogledali naokoli,
+da bi našli še drugo prosto programje, in je bilo vse, kar je potrebno za
+izdelavo Unixu podobnega sistema, brez kakšnega posebnega razloga, že kar na
+voljo.</p>
+
+<p>
+Kar so našli, ni nastalo po naključju – to je bil sistem GNU. Dostopno <a
+href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a> se je vklopilo v
+celoten sistem, ker se je projekt GNU od leta 1984 trudil, da bi ga
+izdelal. <a href="/gnu/manifesto.html">Manifest GNU</a> si je zadal za cilj
+izdelati prost Unixu podoben operacijski sistem, imenovan GNU. <a
+href="/gnu/initial-announcement.html">Prvotna najava</a> projekta GNU prav
+tako očrtuje nekatere izvirne načrte za sistem GNU. Do takrat, ko je bil
+napisan Linux, je bil sistem že skoraj končan.</p>
+
+<p>
+Namen večine projektov prostega programja je razviti določen program za
+določeno opravilo. Linus Torvalds, denimo, si je zadal napisati jedro,
+podobno Unixu (Linux); Donald Knuth si je zadal napisati stavnik besedil
+(TeX); Bob Scheifler si je za cilj zadal razvoj okenskega sistema (X Window
+System). Pri projektih te vrste je povsem naravno meriti prispevek po
+prispevku določenih programov, ki so se projektu priključili.</p>
+
+<p>
+ Kaj bi lahko sklenili, če bi na ta način skušali meriti prispevek projekta
+GNU? Eden izmed proizvajalcev zgoščenk je ugotovil, da je v njegovi
+„distribuciji Linuxa”, <a
+href="/philosophy/categories.html#GNUsoftware">programje GNU</a> največja
+enotna zbirka, ki zavzema okoli 26 % skupne izvirne kode, in to je
+vključevalo nekatere nujno potrebne večje komponente, brez katerih sistema
+ne bi bilo. Samega Linuxa je bilo za 3 %. Če torej izbirate ime sistema
+glede na to, kdo je napisal programe, ki so v njem, bi najprimernejša
+enobesedna izbira bila „GNU”.</p>
+
+<p>
+Vendar mislimo, da to ni pravi način, da se lotimo tega vprašanja. Projekt
+GNU ni bil, in ni, projekt, ki bi razvijal posebne programske pakete. Ni bil
+projekt, ki bi <a href="/software/gcc/">razvijal prevajalnik za C</a>,
+čeprav smo ga razvili. Ni bil projekt, ki bi razvijal urejevalnik besedil,
+čeprav smo ga razvili. Cilj projekta GNU je bil razviti popoln <em>Unixu
+podoben prosti sistem</em>: GNU.</p>
+
+<p>
+Mnogo ljudi je veliko prispevalo k prostemu programju v sistemu, in vsi si
+zaslužijo priznanje. A razlog, da je to <em>sistem</em> – in ne le zbirka
+uporabnih programov – je, ker si je projekt GNU zadal za cilj, da ga
+izdela. Naredili smo seznam programov, potrebnih za izdelavo
+<em>popolnega</em> prostega sistema, in sistematično smo našli, napisali,
+ali našli ljudi, ki so napisali vse s seznama. Napisali smo nujne, a
+nezanimive glavne komponente, kot sta zbirnik in povezovalnik, ker brez njih
+ne morete imeti sistema. Popoln sistem potrebuje več kot le orodja za
+programiranje; ukazna lupina Bourne Again SHell, tolmač postscripta <a
+href="/software/ghostscript/">Ghostscript</a>, in <a
+href="/software/libc/">knjižnica GNU za C</a> so prav tako pomembni.</p>
+
+<p>
+Do zgodnjih devetdesetih let smo sestavili celotni sistem, razen jedra (in
+delali smo tudi na jedru, <a href="/software/hurd/">GNU Hurd</a>, ki teče na
+temelju Mach). Razvoj tega jedra je bil mnogo težji, kot smo pričakovali, in
+še vedno <a href="/software/hurd/hurd-and-linux.html">ga zaključujemo</a>.</p>
+
+<p>
+Na srečo vam na to ni treba čakati, saj zdaj že deluje Linux. Ko je Linus
+Torvalds napisal Linux, je zapolnil zadnjo veliko vrzel. Ljudje so lahko <a
+href="http://ftp.funet.fi/pub/linux/historical/kernel/old-versions/RELNOTES-0.01">združili
+Linux s sistemom GNU</a> in naredili popoln prosti sistem: na Linuxu
+temelječ sistem GNU (ali na kratko, sistem GNU/Linux).</p>
+
+<p>
+Morda se zdi usklajevanje tega dvojega preprosto, vendar to opravilo ni bilo
+trivialno. <a href="/software/libc/">Knjižnica GNU C</a> (na kratko
+imenovana glibc) je zahtevala znatne spremembe. Integrirati celotni sistem v
+distribucijo, ki bo delovala „iz škatle”, je bilo prav tako veliko
+delo. Treba je bilo rešiti težavo, kako se bo sistem namestil in zagnal –
+težavo, ki se je sami še nismo niti dotaknili, ker te točke še nismo
+dosegli. Ljudje, ki so razvili različne distribucije sistema, so s tem
+opravili pomembno delo.</p>
+
+<p>
+Projekt GNU podpira sisteme GNU/Linux kot tudi pravi sistem GNU – tudi z
+denarjem. Materialno smo podprli vnovično pisanje razširitev knjižnice GNU
+C, povezanih z Linuxom, tako, da se zdaj vanj dobro vključujejo, in
+najnovejši sistemi GNU/Linux brez sprememb uporabljajo sodobno izdajo te
+knjižnice. Zelo zgodaj smo podprli tudi razvoj sistema Debian GNU/Linux.</p>
+
+
+<p>Danes za večino svojega dela uporabljamo na Linuxu temelječe sisteme GNU in
+upamo, da jih tudi vi. Vendar, prosimo, ne begajte javnosti tako, da dvoumno
+uporabljate ime „Linux”. Linux je jedro, eden od nujnih glavnih delov
+sistema. Sistem kot celota je bolj ali manj sistem GNU.</p>
+
+<p>
+Ob projektu GNU je neodvisno zrasel še en prost Unixu podoben operacijski
+sistem. Ta sistem je znan kot BSD in je bil razvit na Kalifornijski univerzi
+v Berkeleyu. Razvijalci BSD so pri projektu GNU dobili navdih, da bi svoje
+delo razširjali kot prosto programje in so občasno hrabrili aktiviste GNU,
+vendar je imelo njihovo pravo delo malo stičišč z GNU.</p>
+
+<p>
+Sistemi BSD dandanes uporabljajo nekaj programja GNU, a po drugi strani tudi
+sistemi GNU in izpeljanke iz njih uporabljajo nekaj programja iz BSD;
+gledano v celoti pa sta to dva različna sistema, ki sta se razvijala
+ločeno. Katerikoli prosti operacijski sistem, ki obstaja danes, je skoraj
+gotovo bodisi različica sistema GNU, bodisi sistema BSD.</p>
+
+<div class="translators-notes">
+
+<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.-->
+ </div>
+</div>
+
+<!-- for id="content", starts in the include above -->
+<!--#include virtual="/server/footer.html" -->
+<div id="footer">
+<div class="unprintable">
+
+<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF &amp; GNU na <a
+href="mailto:gnu@gnu.org">&lt;gnu@gnu.org&gt;</a>. Obstajajo tudi <a
+href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite
+komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a
+href="mailto:webmasters@gnu.org">&lt;webmasters@gnu.org&gt;</a>.</p>
+
+<p>
+<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph,
+ replace it with the translation of these two:
+
+ We work hard and do our best to provide accurate, good quality
+ translations. However, we are not exempt from imperfection.
+ Please send your comments and general suggestions in this regard
+ to <a href="mailto:web-translators@gnu.org">
+
+ &lt;web-translators@gnu.org&gt;</a>.</p>
+
+ <p>For information on coordinating and submitting translations of
+ our web pages, see <a
+ href="/server/standards/README.translations.html">Translations
+ README</a>. -->
+Prosimo oglejte si <a
+href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske
+podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega
+članka.</p>
+</div>
+
+<!-- Regarding copyright, in general, standalone pages (as opposed to
+ files generated as part of manuals) on the GNU web server should
+ be under CC BY-ND 4.0. Please do NOT change or remove this
+ without talking with the webmasters or licensing team first.
+ Please make sure the copyright date is consistent with the
+ document. For web pages, it is ok to list just the latest year the
+ document was modified, or published.
+
+ If you wish to list earlier years, that is ok too.
+ Either "2001, 2002, 2003" or "2001-2003" are ok for specifying
+ years, as long as each year in the range is in fact a copyrightable
+ year, i.e., a year in which the document was published (including
+ being publicly visible on the web or in a revision control system).
+
+ There is more detail about copyright years in the GNU Maintainers
+ Information document, www.gnu.org/prep/maintain. -->
+<p>Copyright &copy; 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 Richard M. Stallman</p>
+
+<p>This page is licensed under a <a rel="license"
+href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons
+Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p>
+
+<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" -->
+<div class="translators-credits">
+
+<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.-->
+Translation update: Roman Maurer</div>
+
+<p class="unprintable"><!-- timestamp start -->
+Zadnja sprememba:
+
+$Date: 2017/02/20 21:03:48 $
+
+<!-- timestamp end -->
+</p>
+</div>
+</div>
+</body>
+</html>