diff options
Diffstat (limited to 'talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html')
| -rw-r--r-- | talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html | 353 |
1 files changed, 353 insertions, 0 deletions
diff --git a/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html new file mode 100644 index 0000000..985d058 --- /dev/null +++ b/talermerchantdemos/blog/articles/sl/categories.html @@ -0,0 +1,353 @@ +<!--#set var="PO_FILE" value='' + --><!--#set var="ORIGINAL_FILE" value="/philosophy/categories.html" + --><!--#set var="DIFF_FILE" value="" + --><!--#set var="OUTDATED_SINCE" value="2004-05-26" --> + +<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN" + "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd"> + +<!-- TRANSLATORS: This page was generated locally by GNUN. Please do + not update it manually, update the corresponding PO file instead. + The PO is archived in trans-coord task #14377 (file: orphan-POs.tar.gz). + For more info, contact web-translators@gnu.org. --> + +<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" xml:lang="sl" lang="sl"> + +<head> +<!--#include virtual="/server/head-include-1.html" --> +<title>Kategorije prostega in neprostega programja - Projekt GNU - Free Software +Foundation</title> +<style type="text/css" media="screen"> +<!-- +#content #diagram { overflow: auto; margin: 2em 0; } +#diagram img { width: 31.7em; } +--> + +</style> + +<!--#include virtual="/philosophy/po/categories.translist" --> +<!--#include virtual="/server/banner.html" --> +<!--#include virtual="/server/outdated.html" --> +<h2>Kategorije prostega in neprostega programja</h2> + +<p>Zavedajte se tudi <a href="/philosophy/words-to-avoid.html">besed, ki +povzročajo zmedo in bi se jih morda raje izogibali</a>.</p> + +<!-- GNUN: localize URL /philosophy/category.png --> +<p id="diagram" class="c"> +<img src="/philosophy/category.png" alt=" [Kategorije programja] " /> +</p> + + <p>Ta diagram Chao-Kueia pojasnjuje različne kategorije programja. Na voljo je +kot datoteka za <a href="/philosophy/category.sl.fig">XFig</a>, kot <a +href="/philosophy/category.sl.jpg">slika JPEG</a> in kot <a +href="/philosophy/category.sl.png">slika PNG</a>.</p> + +<h3 id="FreeSoftware">Prosto programje</h3> + + <p>Prosto programje (angl. free software) je programje, ki ga je vsakomur +dovoljeno uporabljati, kopirati in razširjati, bodisi dobesedno ali s +spremembami, bodisi zastonj ali proti plačilu. To še posebej pomeni, da mora +biti izvorna koda dostopna. „Če ni kode, ni programja.” To je poenostavljena +definicija; glejte tudi <a href="/philosophy/free-sw.html">polno definicijo +prostega programja</a>.</p> + + <p>Če je program prost, ga je potencialno mogoče vključiti v prost operacijski +sistem, kot je GNU, ali proste različice <a +href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistema GNU/Linux</a>.</p> + + <p>Obstaja mnogo različnih načinov, da program postane prost – mnogo je +podrobnosti, ki so lahko rešene na več kot en sam način, pa še vedno +naredijo program za prost. Nekaj možnih variacij je opisanih spodaj.</p> + + <p>Prosto programje je stvar prostosti, ne cene. Vendar podjetja, ki izdelujejo +lastniško programje, včasih uporabljajo izraz „prosto programje”, ko +govorijo o ceni. Včasih s tem mislijo, da lahko dobite binarni izvod +programa brezplačno; včasih mislijo, da je izvod vključen v računalniku, ki +ga kupujete. To nima ničesar opraviti s tem, kar pri projektu GNU razumemo +pod pojmom prosto programje.</p> + + <p>Zaradi te morebitne zmede vedno, kadar programska hiša pravi, da je njen +izdelek prosto programje, preverite resnične pogoje za razširjanje, da +vidite, ali imajo uporabniki res vse svoboščine, ki jih implicira prosto +programje. Včasih je to res prosto programje; včasih pa ne.</p> + + <p>Mnogo jezikov ima dve različni besedi za „prosto” kot v pojmu prostost in +„prosto” kot v pojmu prost vstop. Na primer, francoščina ima „libre” in +„gratuit”. Angleščina ima besedo „gratis”, ki se nedvoumno nanaša na ceno, +vendar nima uporabnega pridevnika, ki bi se nedvoumno nanašal na +prostost. To je žalostno, saj bi bila takšna beseda tu uporabna. (Na voljo +je seznam <a href="/philosophy/fs-translations.html">prevodov izraza “prosto +programje”</a> v različne druge jezike.)</p> + + <p>Prosto programje je pogosto <a href="/software/reliability.html">bolj +zanesljivo</a> kot neprosto programje.</p> + +<h3 id="OpenSource">Odprto programje</h3> + + <p> + Izraz „odprto programje” (tudi odprta koda, angl. open source) uporabljajo +nekateri ljudje, ko želijo opisati bolj ali manj isto stvar kot je prosto +programje. Vendar je ta kriterij nekaj manj strog; sprejeli so nekatere +vrste licenčnih omejitev, ki smo jih mi zavrnili kot nesprejemljive.</p> + <p>Raje imamo izraz „<a +href="/philosophy/open-source-misses-the-point.html">prosto programje</a>”, +angl. free software; sledite povezavi, če vas zanimajo razlogi.</p> + +<h3 id="PublicDomainSoftware">Programje v javni lasti</h3> + + <p>Programje v javni lasti (angl. public domain software) je programje, ki +pravno ni zaščiteno. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer +<a href="#Non-CopyleftedFreeSoftware">prostega programja, ki ni izdano pod +načelom „copyleft”</a>, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremenjene +različice sploh niso prosti.</p> + + <p>V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar +izvorna koda ni dostopna. To ni prosto programje, saj prosto programje +zahteva dostopnost izvorne kode. Obenem večina prostega programja ni v javni +lasti; je pravno zaščitena, in imetniki pravic razširjanja so vsem dali +pravno dovoljenje, da ga prosto uporabljajo, z uporabo proste programske +licence.</p> + + <p>Včasih ljudje uporabljajo izraz „programje v javni lasti” v ohlapnem pomenu, +ko zares mislijo mean „<a href="#FreeSoftware">prosto</a>” ali „na voljo +zastonj”. Vendar je „javna last” pravni izraz in pomeni, natančno gledano, +„ni pravno zaščiten”. Zaradi jasnosti svetujemo, da uporabljate „javno last” +le v tem pomenu, in za opise drugih pomenov uporabljate druge izraze.</p> + +<h3 id="CopyleftedSoftware">Programi, izdani pod načelom „copyleft”</h3> + + <p>Programje, izdano pod načemom „copyleft” (angl. copylefted software) je +prosto programje, katerega pogoji razširjanja ne dovolijo distributerjem, da +bi med širjenjem ali spreminjanjem programja dodali dodatne omejitve. To +pomeni, da mora biti vsak izvod programja, tudi če je bil spremenjen, prosto +programje.</p> + + <p>V projektu GNU izdamo pod načelom „copyleft” skoraj vse programje, ki ga +napišemo, saj je naš cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih +implicira izraz „prosto programje”. Za daljšo razlago o tem, kako deluje in +kako uporabljamo „copyleft”, glejte spis <a +href="/copyleft/copyleft.html">Kaj je copyleft?</a></p> + + <p>Copyleft je splošno načelo; če želite izdati program pod načelom „copyleft”, +morate uporabiti določen nabor pogojev razširjanja. Obstaja mnogo načinov +kako napisati pogoje razširjanja, skladne z načelom „copyleft”, zato lahko v +principu obstaja mnogo licenc prostega programja, skladnih s tem +načelom. Vendar v praksi skoraj vse programje, izdano pod načelom +„copyleft”, uporablja licenco <a href="/copyleft/gpl.html">GNU General +Public License</a>. Dve različni licenci vrste copyleft sta navadno +„nezdružljivi”, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s +kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito; torej je dobro za skupnost, +da ljudje uporabljajo eno samo licenco, skladno z načelom „copyleft”.</p> + +<h3 id="Non-CopyleftedFreeSoftware">Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft”</h3> + + <p>Prosto programje, ki ni izdano pod načelom „copyleft” (angl. non-copylefted +free software) od avtorjev prihaja s pravico razširjanja in spreminjanja, in +tudi z dodajanjem dodatnih pogojev.</p> + + <p>Če je program prost, vendar ni izdan pod načelom copyleft, nekateri izvodi +ali spremenjene različice morda sploh niso več proste. Programska hiša lahko +prevede program, s spremembami ali brez njih, in razširja izvedljivo +datoteko kot lastniški programski izdelek.</p> + + <p>To ponazarja okenski sistem <a href="http://www.x.org">X Window +System</a>. Konzorcij X izdaja X11 s pravicami razširjanja, ki ga naredijo +za prosto programje, ki ni izdano pod načelom copyleft. Če želite, lahko +dobite izvod, ki ima te pogoje razširjanja in ta je prost. Vendar obstajajo +tudi neproste različice, in za nekatere popularne delovne postaje in +grafične kartice za PC so te neproste različice edine, ki delujejo. Če +uporabljate to strojno opremo, X11 za vas ni prosto programje. <a +href="/philosophy/x.html">Razvijalci X11 so X11 za nekaj časa celo naredili +za neprosto programje</a>.</p> + +<h3 id="GPL-CoveredSoftware">Programi izdani pod licenco GPL</h3> + + <p>Licenca <a href="/copyleft/gpl.html">GNU GPL (General Public License)</a> je +določen nabor pogojev razširjanja za izdajanje programja skladno z načelom +„copyleft”. Projekt GNU jo uporablja kot pogoje razširjanja za večino +programja GNU.</p> + +<h3 id="TheGNUsystem">Operacijski sistem GNU</h3> + + <p><a href="/gnu/gnu-history.html">Sistem GNU</a> je popoln prost, Unixu +podoben, operacijski sistem.</p> + + <p>Unixu podoben sistem sestoji iz mnogih programov. Sistem GNU vključuje vse +<a href="#GNUsoftware">programje GNU</a>, kot tudi mnoge druge pakete, kot +sta okenski sistem X in TeX, ki nista programje GNU.</p> + + <p>Komponente za sistem GNU razvijamo in zbiramo od leta 1984; prva testna +izdaja „popolnega sistema GNU” je bila v letu 1996. Leta 2001 je sistem GNU +z jedrom Hurd začel delati zanesljivo. Medtem je <a +href="/gnu/linux-and-gnu.html">sistem GNU/Linux</a>, veja sistema GNU, ki +kot jedro uporablja Linux, v 1990-ih postal velika uspešnica.</p> + + <p>Ker je cilj GNU ta, da je prost, mora biti vsaka posamezna komponenta +sistema GNU prosto programje. Da bi veljale za prosto programje, pa ni +treba, da bi bile vse izdane pod načelom copyleft; pravno gledano je mogoče +vključiti katerokoli prosto programje, če pomaga izpolniti naše tehnične +cilje.</p> + +<h3 id="GNUprograms">Programi GNU</h3> + + <p>Pojem „programi GNU” (angl. GNU programs) je ekvivalenten <a +href="#GNUsoftware">programju GNU</a>. Program Foo je program GNU, če je +programje GNU. Včasih tudi rečemo, da je „paket GNU”.</p> + +<h3 id="GNUsoftware">Programje GNU</h3> + + <p><a href="/software/software.html">Programje GNU</a> (angl. GNU software) je +programje, ki je izdano pod okriljem <a +href="/gnu/gnu-history.html">projekta GNU</a>. Če je program del programja +GNU, pravimo tudi, da je program GNU. Večina programja GNU je izdanega pod +načelom copyleft, vendar ne vse; vse programje GNU pa mora biti <a +href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> + + <p>Večina programja GNU je izdanega pod načelom <a href= +"/copyleft/copyleft.html">copyleft</a>, vendar ne vse; vse programje GNU pa +mora biti <a href="/philosophy/free-sw.html">prosto programje</a>.</p> + + <p>Nekatero programje GNU napiše <a href= +"http://www.fsf.org/about/staff/">osebje</a> ustanove <a +href="http://www.fsf.org/">Free Software Foundation</a>, vendar večino +programja GNU prispevajo <a +href="/people/people.html">prostovoljci</a>. Nekaj prispevanega programja je +pravno zaščitila ustanova Free Software Foundation; nekaj so ga pravno +zaščitili njegovi pisci.</p> + +<h3 id="FSF-CopyrightedGNUSoftware"></h3> + +<h3 id="non-freeSoftware"><a id="ProprietarySoftware"></a>Neprosto programje, lastniško programje</h3> + + <p>Neprosto (lastniško) programje je programje, ki ni niti prosto. Njegova raba, +razširjanje in spreminjanje so prepovedani ali zahtevajo, da vprašate za +dovoljenje, ali so omejeni do te mere, da tega v resnici ne morete početi.</p> + + <p>Ustanova Free Software Foundation upošteva pravilo, da na svoje računalnike +ne moremo namestiti nobenega lastniškega programa, razen začasno za +specifičen namen pisanja prostega nadomestka za prav ta program. Razen tega, +se nam zdi, da ni možnega opravičila za namestitev lastniškega programa.</p> + + <p>V 1980-ih letih se nam je, na primer, zdelo upravičeno, da smo namestili +Unix v svoj računalnik, saj smo ga uporabljali za pisanje prostega +nadomestka za Unix. Dandanes, ko so dostopni prosti operacijski sistemi, ta +izgovor ne velja več; odstranili smo vse ne-proste operacijske sisteme, in +vsak nov računalnik, ki ga namestimo, mora poganjati popolnoma prost +operacijski sistem.</p> + + <p>Ne vztrajamo, da morajo uporabniki sistema GNU ali avtorji prispevkov k temu +sistemu, živeti s tem pravilom. To je pravilo, ki smo ga postavili +sebi. Vendar upamo, da se boste odločili in mu tudi vi sledili.</p> + +<h3 id="freeware">Zastonjsko programje</h3> + + <p>Izraz „zastonjsko programje” (angl. freeware) nima jasno sprejete +definicije, vendar se pogosto uporablja za pakete, ki dovoljujejo +razširjanje, vendar ne spreminjanja (in njihova izvorna koda ni na +voljo). Ti paketi niso prosto programje, zato prosimo ne uporabljajte +„zastonjsko programje” pri sklicevanju na „prosto programje” (angl. free +software).</p> + +<h3 id="shareware">Programi na pokušino</h3> + + <p>Programje na pokušino (angl. shareware) je programje, ki ljudem dovoljuje +razširjanje izvodov, vendar pravi, da vsakdo, ki želi še naprej uporabljati +izvod, <em>mora</em> plačati licenčnino.</p> + + <p>Programje na pokušino ni niti prosto programje, niti napol-prosto. Dva +razloga sta, da ni:</p> + + <ul> + <li>Pri večini programov na pokušino ni dostopna izvorna koda; programa torej +sploh ne morete spremeniti.</li> + <li>Program na pokušino ne pride z dovoljenjem izdelave kopije in nameščanja +brez plačila licenčnine, niti za posameznike, ki se ukvarjajo z nepridobitno +dejavnostjo. (V praksi ljudje pogosto zanemarijo pogoje razširjanja in +program kljub neplačilu še naprej uporabljajo, vendar pogoji tega ne +dovoljujejo.)</li> + </ul> + +<h3 id="commercialSoftware">Komercialno programje</h3> + + <p> Komercialno programje (angl. commercial software) je programje, ki ga +razvija podjetje, s ciljem zaslužiti pri rabi programja. „Komercialno” in +„lastniško” nista ista stvar! Večina komercialnega programja je <a +href="#ProprietarySoftware">lastniškega</a>, vendar obstaja komercialno +prosto programje, in obstaja nekomercialno neprosto programje.</p> + + <p>Na primer, GNU Ada se vedno razširja pod pogoji GNU GPL, in vsak izvod je +prosto programje; vendar njeni razvijalci prodajajo pogodbe za podporo. Ko +njihovi prodajni zastopniki govorijo z morebitnimi kupci, včasih kupci +rečejo, „Varneje bi se počutili s komercialnim prevajalnikom”. Prodajalec +odgovori, „GNU Ada <em>je</em> komercialni prevajalnik; slučajno je tudi +prosto programje”.</p> + <p>Za projekt GNU je poudarek v drugem vrstnem redu; pomembno je, da je GNU Ada +prosto programje; ali je komercialno ni ključno vprašanje. Vendar je +hitrejši razvoj GNU Ade, ki je rezultat tega, da je komercialna, vsekakor +koristen.</p> + <p>Prosimo pomagajte razširjati zavest, da je komercialno prosto programje +mogoče. To lahko storite tako, da se potrudite in ne rečete „komercialno”, +ko mislite „lastniško”.</p> + +<div class="translators-notes"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't have notes.--> + </div> +</div> + +<!-- for id="content", starts in the include above --> +<!--#include virtual="/server/footer.html" --> +<div id="footer"> +<div class="unprintable"> + +<p>Prosimo pošljite vprašanja v zvezi z FSF & GNU na <a +href="mailto:gnu@gnu.org"><gnu@gnu.org></a>. Obstajajo tudi <a +href="/contact/">druge metode vzpostavitve stika</a> z FSF. Pošljite +komentarje glede teh spletnih strani v angleščini na <a +href="mailto:webmasters@gnu.org"><webmasters@gnu.org></a>.</p> + +<p> +<!-- TRANSLATORS: Ignore the original text in this paragraph, + replace it with the translation of these two: + + We work hard and do our best to provide accurate, good quality + translations. However, we are not exempt from imperfection. + Please send your comments and general suggestions in this regard + to <a href="mailto:web-translators@gnu.org"> + + <web-translators@gnu.org></a>.</p> + + <p>For information on coordinating and submitting translations of + our web pages, see <a + href="/server/standards/README.translations.html">Translations + README</a>. --> +Prosimo oglejte si <a +href="/server/standards/README.translations.html">osnovne prevajalske +podatke</a> za informacije o koordinaciji in pošiljanju prevodov tega +članka.</p> +</div> + +<p>Copyright © 1996, 1997, 1998, 2001 Free Software Foundation, Inc.</p> + +<p>This page is licensed under a <a rel="license" +href="http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/">Creative Commons +Attribution-NoDerivatives 4.0 International License</a>.</p> + +<!--#include virtual="/server/bottom-notes.html" --> +<div class="translators-credits"> + +<!--TRANSLATORS: Use space (SPC) as msgstr if you don't want credits.--> +Translation: Roman Maurer</div> + +<p class="unprintable"><!-- timestamp start --> +Zadnja sprememba: + +$Date: 2017/02/20 21:03:48 $ + +<!-- timestamp end --> +</p> +</div> +</div> +</body> +</html> |